Kot so na ministrstvu pojasnili za STA, deleža ločenega zbiranja odpadnih plastenk za leto 2024 še ni mogoče natančno izračunati, saj še vedno niso znani vsi potrebni parametri, kot sta celotna količina mešane odpadne embalaže in količina plastenk pijač, danih na trg v Sloveniji. Pri izračunu ZKGS, ki kaže, da je Slovenija lani dosegla 89,6-odstotni delež ločeno zbranih plastenk, pa na ministrstvu opozarjajo na metodološke razlike in vplive različnih parametrov na končni rezultat.

Kot so izpostavili, so sami seznanjeni s podatkom iz sortirnih analiz odpadkov za leto 2024, ki kažejo, da je delež plastenk pijač v mešani odpadni embalaži 7,33-odstoten (v letu 2023 je znašal šest odstotkov).

“Če se pri izračunu za leto 2024 uporabijo manjkajoči parametri iz leta 2023, je delež ločeno zbranih plastenk 98-odstoten. Zbornica je v svojem izračunu uporabila metodološko prilagoditev in pri 64 sortirnih analizah izločila najnižjo in najvišjo vrednost, pri čemer povprečni delež plastenk pijač v mešani odpadni embalaži iz sortirnih analiz znaša 7,11 odstotka, kar vodi do izračuna 89,6 odstotka,” so podrobneje navedli.

Ob navzkrižnem preverjanju podatkov o 80-odstotnemu uradnemu deležu zbranih plastenk pijač za leto 2023 s preračunom iz porabe pijač pa je po izračunih ministrstva delež ločeno zbranih plastenk 68-odstoten. “Ob upoštevanju povprečnega deleža ločeno zbranih komunalnih odpadkov v Sloveniji, ki znaša 74 odstotkov, na ministrstvu dvomimo, da bi dejanski delež ločeno zbranih plastenk lahko bil tako visok, kot trdi zbornica,” so izpostavili.

Na ministrstvu zatrjujejo, da še vedno podpirajo uvedbo kavcijskega sistema, saj jih skrbi, da brez dodatnih ukrepov okoljskih ciljev “stabilno, trajno in dolgoročno ne bo mogoče dosegati”. “Koalicijsko usklajevanje glede uvedbe kavcijskega sistema še ni potekalo, zato rezultata ni,” so pojasnili.

Do nekaterih izhodišč za akcijski načrt, ki jih je pripravila ZKGS in predvidevajo doseganje zastavljenih okoljskih ciljev glede ločenega zbiranja plastenk brez uvedbe kavcijskega sistema, pa ostajajo zadržani.

Ob tem so izpostavili predlog prenosa odgovornosti za kakovost ločenega zbiranja odpadkov na občine in povečanje pristojnosti občinskih inšpektorjev, kjer ne pričakujejo podpore lokalnih skupnosti. Namesto tega ministrstvo predlaga določitev okoljskih ciljev na ravni občin.

Glede predlagane rešitve uvedbe obveznega ločenega zbiranja embalaže na javnih površinah pa so navedli, da bi ta v 212 občinah zahtevala obsežne infrastrukturne prilagoditve. O določitvi višjih ciljev recikliranja pa menijo, da bi ti sicer izboljšali kakovost sortiranja, a hkrati povečali stroške sortirnic, ki bi jih morali kriti proizvajalci embalaže prek sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. “Ministrstvo podpira izboljšave v sortirnicah in okrepljen nadzor nad izvajanjem obveznosti, vendar meni, da obstoječi predlogi ne zagotavljajo stabilne rešitve,” so podčrtali.

Glede vzpostavitve enotne strategije ozaveščanja državljanov in poenotenja vsebin informiranja o odpadkih ter barv zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov pa poudarjajo, da je to že obvezno v okviru javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Poenotenje barv zabojnikov prav tako trenutno ni predvideno, saj bo EU uvedla enotne piktograme za ločeno zbiranje embalaže.

O predlagani implementaciji določil proizvajalčeve razširjene odgovornosti iz direktive EU o odpadkih pa pravijo, da je izvajanje sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti trenutno blokirano zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje celotnega poglavja o zgornjem načelu iz novele zakona o varstvu okolja.

Na ministrstvu ob tem ne načrtujejo vnovičnega sklica delovne skupine, ki bi usklajevala implementacijo ukrepov, ki jih predlaga zbornica. Kot so spomnili, so lani poleti potekali trije operativni sestanki na temo zbiranja podatkov za kavcijski sistem, financ in izvedbenega načrta, na katere so bili povabljeni vsi deležniki. “Do zbližanja stališč ni prišlo – zagovorniki in nasprotniki kavcijskega sistema ostajajo na nasprotnih bregovih,” so dodali.

Vnovič so izpostavili, da večina večjih proizvajalcev pijač – industrija in trgovci z lastnimi blagovnimi znamkami – uvedbo kavcijskega sistema podpira, saj bi ga želeli upravljati in financirati. “Nasprotovanje izhaja predvsem iz vrst deležnikov, ki danes upravljajo z masnim tokom odpadnih plastenk pijač, saj ima tak material tržno vrednost, ki pomaga financirati obstoječi sistem ravnanja z odpadno embalažo,” so bili jasni.

Na ministrstvo poudarjajo, da njihov glavni cilj ostaja stabilno doseganje okoljskih ciljev ločenega zbiranja plastenk in vsebnosti recikliranega materiala. Spomnili pa so tudi na rezultate raziskave iz avgusta 2024, ki je pokazala, da uvedbo kavcijskega sistema podpira kar 90 odstotkov potrošnikov.

Vir: STA