Za končanje revščine v svetu moramo dajati prednost vlaganju v dostojno delo, učenje priložnosti in socialno varstvo, ob mednarodnem dnevu opozarja generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres. Po njegovem pozivu je treba dosledno izvajati novi pakt za prihodnost, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela na vrhu za prihodnost septembra v New Yorku. Pri tem je treba slediti trajnostnim razvojnim ciljem in spremeniti arhitekturo finančne ureditve v svetu, tako da bo mogoče pomagati državam v razvoju pri vlaganju v prebivalstvo, je odločen.
V Sloveniji je bilo lani tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 13,7 odstotka ali 287.000 prebivalcev. Med njimi je 264.000 prebivalcev ali 12,7 odstotka vseh v državi živelo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine.
Povprečje v EU pri deležu prebivalcev, izpostavljenih tveganju revščine, je bilo na podlagi podatkov iz 2022 medtem pri 16,2 odstotka, pri deležu prebivalcev, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, pa je dosegalo 21,4 odstotka.
Resno materialno in socialno prikrajšanih je bilo v Sloveniji 41.000 prebivalcev. Ti si niso mogli privoščiti vsaj sedmih od 13 elementov prikrajšanosti. Tak element je denimo primerno ogrevano stanovanje. V gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo pa je živelo 59.000 ljudi.
Vsem trem oblikam socialne izključenosti, tako tveganju revščine kot resni materialni in socialni prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti gospodinjstva, je bilo izpostavljenih 10.000 ljudi, so ob mednarodnem dnevu zapisali na državnem statističnem uradu.
Generalna skupščina ZN je 17. oktober razglasila za mednarodni dan za izkoreninjenje revščine z željo, da bi opozorili na problem revščine v svetu in spodbudili aktivnosti za njeno zniževanje.
Vir: STA
