V Sloveniji sta najbolj pogosti bolezni, ki ju prenašajo klopi, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Njuna pojavnosti je v Sloveniji med višjimi v Evropi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letno zabeležijo med 4000 in 7000 primerov lymske borelioze in povprečno 170 primerov klopnega meningoencefalitisa.
Po zadnjih podatkih NIJZ so do minulega petka potrdili 530 prijav obolenja z lymsko borelizo in štiri prijave obolenja s klopnim meningoencefalitisom. Najvišja stopnja obolevnosti z boreliozo je v goriški, pomurski in gorenjski regiji. Za klopnim meningoencefalitisom so zboleli trije moški in ena ženska, ki prihajajo iz zasavske, koroške in osrednjeslovenske regije.
Kot je pojasnil Franc Strle z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, so nekatere primeri lymske borelioze še odraz okužb v prejšnjem letu, vsi pa zanesljivo ne. To je sicer običajna slika pojavnosti klopnih bolezni pri nas – prve mesece je bolnikov zelo malo, število pa kasneje zelo naraste.
NIJZ je sicer lani po preliminarnih podatkih prejel kar 92 odstotkov več prijav obolenj z lymsko boreliozo kot leta 2019 ter 68 odstotkov več prijav primerov klopnega meningoencefalitisa. Največ primerov obeh bolezni je na Gorenjskem in Koroškem.
Sezona klopov v Sloveniji sicer traja od aprila do oktobra, lahko tudi do novembra, saj je odvisna predvsem od vremenske situacije. Najbolj ugodno vreme za klope je toplo in vlažno. “Pri nas imamo veliko gozdov, tudi način življenja je tak, da veliko časa preživimo v naravi. Kar je seveda dobro, ampak včasih prinese neugodne stvari, in ene od njih sta ravno ti bolezni,” je opozoril Strle.
Virus klopnega meningoencefalitisa se na človeka najpogosteje prenese z vbodom okuženega klopa, lahko pa se prenese tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov iz mleka kužne živine. Štirinajst dni po vbodu okuženega klopa se pojavijo slabo počutje, vročina, glavobol, vročina in utrujenost, ki trajajo nekaj dni. Simptomi se nato običajno izboljšajo, potem pa izbruhnejo v hujši obliki. Okužene osebe pogosto bruhajo, večkrat se začnejo tresti, imajo otrdel vrat.
Kot pravi Strle, je bolezen lahko precej huda. V Evropi od 0,5 do dva odstotka oseb s klopnim meningoencefalitisom umre, pri petih odstotkih ostanejo trajne ohromitve, več kot tretjini pa ostane postencefalitisni sindrom, ki lahko precej poslabša kakovost življenja.
Lymska borelioza pa se prenaša samo prek vboda okuženega klopa. Rdečina se na mestu vboda pojavi po nekaj dneh ali tednih, ki se širi navzven v obliki obroča. Približno polovica bolnikov pravi, da jih ta predel malo srbi ali peče, okoli tretjina pa se slabo počuti, je utrujena, ima glavobole, bolečine v mišicah, je opisal Strle.
Če se kožna sprememba ne zdravi z antibiotiki, je lahko prisotna več tednov ali celo mesecev, nato pa sama od sebe izgine. “Za veliko ljudi to pomeni, da so ozdravljeni. Pri drugih, teh je večina, pa se lahko že v času kožne spremembe, včasih pa kasneje, pojavijo znaki prizadetosti živčevja, srca ali sklepov,” je opisal infektolog.
Ker bolezni prenašajo klopi, se lahko pred njimi zaščitimo. “Ko gremo v naravo, v gozd, hodimo raje po poti in ne po gošči, nadenimo oblačila, ki telo zaščitijo z dolgimi hlačnicami in rokavi, oblačila naj bodo svetle barve, da klope čim prej opazimo,” še svetuje Strle. Odveč ne bo niti uporaba repelenta proti klopom. Ko se vrnemo iz narave, se takoj pregledano in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo. “Tako bomo z velikansko verjetnostjo, kljub temu če je bil klop okužen, preprečili lymsko boreliozo, mogoče pa tudi kakšnem primer klopnega meningoencefalitisa,” je dejal.
Učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitis je tudi cepljenje. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Drugi odmerek sledi po enem do treh mesecev po prvem, tretji pa po petih do 12 mesecih po drugem odmerku. Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let.
