Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Ravne,bo na pobudo koroškega poslanca v državnem zboru Danila Antona Ranca priredil strokovno srečanje na temo azbesta in obvladovanja posledic njegove uporabe v preteklosti.
Azbest je rakotvorna snov. Gre za naravni material, ki ga pridobivajo z izkopavanjem v rudnikih, njegova uporaba pa se je zacela širiti konec 19. stoletje. Izkopavanje azbesta je doseglo vrh okolu leta 1975, k priljubljenosti pa so mu pomagale dobre izolacijske lastnosti, negorljivost in precej drugih karakteristik, zaradi katerih je veljal za odlicen gradbeni material. Tudi v Sloveniji se je v preteklosti veliko uporabljal za konstrukcijske materiale, kot so: strešne kritine, električne in termične izolacije in azbestno cementne vodovodne cevi, iz katerih ob njihovi dotrajanosti nastajajo nevarni odpadki. Nevarnost uporabe azbesta je postala znana širši javnosti šele proti koncu 20. stoletja. Kljub temu je v Evropski uniji uporaba tega materiala šele nekaj let prepovedana. Njegova prisotnost v okolju je tako obsežna, da ga je nemogoče povsem izločiti. Ob poskusih odstranitve pa naletimo na novo oviro: odstranjevanje azbesta je lahko zelo zapleteno in lahko povzroči še dodatno nepotrebno kontaminacijo, če se ga lotevamo nestrokovno. Da bi zmanjšali posledice izpostavljenosti azbestu, je potrebno izločanje azbestnih materialov iz uporabe in osveščanje prebivalstva o pravilnem ravnanju z materiali, ki vsebujejo azbest in azbestnimi odpadki.
V Mežiški dolini sestavljajo glavni vod javnega vodovoda od Mežice do Kotelj cement- azbestne cevi. Z njihovo dotrajanostjo in pogostejšimi poškodbami raste tudi možnost izločanja azbestnih vlaken v pitno vodo. O tem, ali lahko to predstavlja tveganje za zdravje uporabnikov vode in kaj lahko storimo, bodo na strokovnem srečanju v Kulturnem domu Ravne, s pričetkom ob 10.00, spregovorili strokovnjaki prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. Majda Pohar, dr. Viviana Golja in drugi, na okrogli mizi ob koncu srečanja pa bodo k besedi vabljeni tudi občani.
