“Meje z Ukrajino so trenutno zaprte,” je po sestanku povedal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti. V četrtek so na ukrajinskem ozemlju zadržali dva slovenska tovornjaka, podobno se je zgodilo tudi danes. In medtem ko naj bi v okviru EU v kratkem določili varne koridorje za transport blaga v Ukrajino, predstavniki podjetij, ki so bili navzoči na današnjem sestanku, pričakujejo, da bo dostop do ukrajinskih kupcev vsaj še nekaj dni onemogočen.
Na sestanku so sodelovali predstavniki slovenskih podjetij, ki največ poslujejo z Ukrajino in Rusijo ter tudi sosednjo Belorusijo. Predsednik GZS Tibor Šimonka je povedal, da se bojijo predvsem izključitve Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift, za kar se zavzema več držav članic EU.
“Predvsem bi se morala naša vlada potruditi, da podpira predlog tistih članic EU, ki zagovarjajo ohranitev plačilnega sistema Swift,” je dejal Šimonka in dodal, da bi prekinitev našim podjetjem povzročila ogromno škode.
Dogovorili so se še o nekaterih drugih pobudah, ki jih želijo posredovati odločevalcem. “Z ene strani je zelo enostavno sprejemati sankcije in ukrepe, a treba se je zavedati, da je mogoče pričakovati ukrepe tudi z druge strani, predvsem pa ne sprejemati ukrepov, ki bi lahko prinesla škodo podjetjem iz Evrope in tudi ostalim,” je dejal Šimonka.
Zelo pomembne se jim zdijo nemotene dobave plina. Ta se ne uporablja le za ogrevanje, pač pa tudi v industriji, in če bi bil predmet sankcij, bi s tem povzročili veliko škodo našemu gospodarstvu, je opozoril Šimonka. Ustavitve dobav zemeljskega plina Evropi za zdaj sicer nihče ne pričakuje, a kot je dejal Cantarutti, se bo njegova cena v vsakem primeru še dodatno povišala, kar pomeni dodatne težave za energetsko intenzivna podjetja.
Prav tako predlagajo razmislek o kategorizaciji blaga z oznako dvojne rabe, ki se torej lahko uporablja tudi v vojaške namene. Sprašujejo pa se še o morebitnem dodatnem zavarovanju terjatev, da izpostavljenost podjetij ne bo še večja.
V vseh omenjenih državah je navzoče podjetje Riko, katerega direktor Janez Škrabec je povedal, da imajo vsa plačila zavarovana, tako da za zdaj večjih težav ne vidi. Tudi sicer je razmeroma optimističen. “Vse nas je presenetila ta vojna, po drugi strani smo navajeni na kompleksnost poslovanja v regiji,” je dejal.
Največjo težavo Škrabec vidi v morebitni izključitvi ruskih bank iz mednarodnega bančnega poslovanja. Enako je dejal glavni direktor Iskratela Robert Kuzmič: “Brez Swifta je poslovanje s temi državami zelo tvegano in brez tega si poslovanja ne predstavljamo.”
Tega se po Cantaruttijevih besedah zavedajo tudi voditelji EU in ZDA. Zato v drugem paketu predvidenih sankcij izključitev Rusije iz sistema Swift ni predvidena, vendar bi se lahko za ta ukrep odločili v primeru stopnjevanja krize.
Slovenija je lani v Rusijo po podatkih Banke Slovenije izvozila za 867 milijonov evrov blaga, uvozila ga je za 342,7 milijona evrov. Ruske naložbe v Sloveniji so konec leta 2020 znašale 124 milijonov evrov, slovenske v Rusiji pa 452,2 milijonov evrov. Med investitorji v Sloveniji imajo ruska podjetja razmeroma majhen delež. Kot destinacija slovenskih naložb pa je Rusija na četrtem mestu.
Izpostavljenost slovenskega bančnega sistema do komitentov iz Rusije, Ukrajine in Belorusije je medtem nizka in po podatkih s konca letošnjega januarja skupaj znaša le 0,18 odstotka, še kažejo podatki centralne banke.
V Rusiji in Ukrajini po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška posluje pomembno število slovenskih podjetij, investitorje iz omenjenih držav imamo tudi v Sloveniji. “Če ne bo hitre diplomatske rešitve, bo velik obseg poslovanja ogrožen,” pa je ob robu dogodka pred Pokalom Vitranc v Kranjski Gori opozoril Počivalšek.
