Danes ni samo državni praznik samostojnosti in enotnosti, ampak je 26. december tudi dan, ko goduje sv. Štefan, diakon in prvi mučenec, ki je zavetnik kamnosekov, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. Na štefanovo zato v številnih župnijah blagoslavljajo konje. Po legendi je sv. Štefan ukrotil divjega konja z znamenjem križa, tako so nastale številne šege in navade, med katerimi izpostavljamo blagoslov konj in soli.

Ljudsko izročilo pripisuje sv. Štefanu čudežno moč, saj je z znamenjem križa ukrotil divjega konja, da je ta pokleknil predenj. To zavetništvo je potem rodilo vrsto značilnih šeg povezanih s svetnikom, od katerih se jih je komaj kaj ohranilo v današnji čas. Med njimi sta blagoslov vode in soli, oboje pa ima še danes tesno povezavo z zemljo in živino.

Sv. Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili kot nadomestilo za eno od poganskih božanstev, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.

Tako bo danes v večini cerkva potekal blagoslov soli in vode. Prav tako pa bo v nekaterih koroških cerkvah potekal tudi blagoslov konj. Med drugim bo »žegnanje« konj ob 11.00 pri sv. Urhu v Dovžah.

Da ima blagoslov konj resnično dolgo tradicijo priča rokopis iz 10. stoletja, ki je nastal v nemškem mestecu Trierju. O imenitnih slavnostnih obredih ob blagoslovu konj na slovenskem priča tudi Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske. Tako izvemo, da je blagoslov takrat potekal v vseh tedanjih slovenskih pokrajinah, nekje bolj, drugje manj množično. Lastniki so konje za ta praznik še posebej očedili, saj so se z urejenostjo konja lahko na blagoslovu bahali hkrati pa so tudi tekmovali v urejenosti.”

Na današnji dan so kmetje blagoslovljeno sol dajali živini, da bi ostala zdrava, z njo so potresli polja, da bi jih obvarovali pred nevihto, nekaj blagoslovljeno soli pa so shranili za zdravilo. Tudi blagoslovljeno Štefanovo vodo so naši kmetje nekoč spravljali, da je bila pri roki, ko je bilo treba odvrniti neurje.

Pa še šege in navade povezane z današnjim godom sv. Štefana

• Če hočeš ostati mlad in lep, se moraš na štefanovo zjutraj umiti v mleku.
• V okolici Laškega morajo tisti, ki se želijo ženiti, s seboj v cerkev vzeti vrv. Še tisti dan si bo fant izbral nevesto in jo pripeljal domov.
• Živine ponekod v Prekmurju ne napajajo zjutraj, ampak zvečer, drugi pa jo ženejo k sosednjemu studencu in ne domačemu, da jo obvarujejo bolezni na očeh.
• Dež na Štefanje obeta le malo žita prihodnjega leta.
• Če Štefana burja prinese, vinogradniku pridelek odnese.
• Če na Štefanje burja buči, trta prihodnjič nič kaj ne obrodi.

V Šentjerneju na Dolenjskem, kjer prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in občina prirejata tradicionalni 166. blagoslov konj, se bodo konjeniki ob 9. uri začeli zbirati na hipodromu.

Konjeniška povorka se bo od tam pol ure pozneje odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana v Dolenji Stari vasi, kjer se bo ob 10. uri začel obred z blagoslovom. Predstavili se bodo domači konjeniki in njihovi gostje.

Šentjernejski organizatorji opozarjajo, da bodo zaradi prireditve cesta čez središče Šentjerneja in bližnje lokalne ceste zaprte med 9.30 in 10.30. Promet bodo usmerjali redarji in policisti.

Konje na današnji dan običajno blagoslavljajo še v številnih krajih po državi. Na primer v Šentrupertu na Dolenjskem, Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, v Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. V Posavju v Kapelah in Pišecah, potem v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Igu, v Šentilju pri Velenju, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju, v Orehku v občini Postojna in še drugje.

Sv. Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili kot nadomestilo za eno od poganskih božanstev, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.

Vir: STA, Aleteia