Ob zaskrbljujočem naraščanju skrajno desnih politik in aktualni vojni v Evropi ter drugje po svetu lahko vsakodnevno vidimo, da sovraštvo, rasizem, homofobija in ksenofobija žal niso stvar preteklosti, vendar ne smejo nikoli postati družbeno sprejemljivi, je ob tem opozorila ministrica Vrečko, so sporočili z ministrstva za kulturo.
“Industrializirano in sistematično ubijanje je med drugo svetovno vojno doseglo razsežnosti, ki jih je zgodovina videla prvič. Poleg Judov so bili v taboriščih internirani in usmrčeni tudi Romi, Jugoslovani ter pripadniki in pripadnice drugih slovanskih narodov, odporniških gibanj, komunističnih strank, homoseksualci, duševno bolni in drugi, med njimi tudi veliko otrok,” je poudarila.
Kot je dodala, nas ti dogodki spominjajo in opominjajo, da se moramo vedno znova vprašati, kateri so bili politični procesi in dejanja, ki so ta grozodejstva omogočila.
“Zato ne smemo dopustiti brisanja mej in relativizacije zgodovine, izenačevanja okupatorjev in odpornikov, storilcev in žrtev v drugi svetovni vojni,” je dejala.
Kot so sporočili z ministrstva, si je delegacija iz Slovenije ogledala paviljon 17 Spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau, v katerem je bila do njegovega zaprtja postavljena tako imenovana jugoslovanska razstava in v katerem so zastopani narodi nekdanje skupne države.
Obnova paviljona, ki si ga Slovenija in države nekdanje Jugoslavije delijo z Avstrijo, se je začela leta 2013. Avstrijski del je bil z razstavo odprt leta 2021.
Od leta 2015 potekajo aktivnosti za sklenitev posebnega sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne stalne razstave v paviljonu. Sporazum naj bi določil obveznosti glede obnove paviljona, postavitve razstave, kasnejšega vzdrževanja in drugih stroškov. S tem bo lahko tudi Slovenija poravnala obveznosti do Avstrije, ki je že financirala obnovo celotnega paviljona, so sporočili z ministrstva.
V prvi polovici leta bo predvidoma v Zagrebu potekalo srečanje, na katerem naj bi zainteresirane države dokončno potrdile mehanizem sofinanciranja obnove paviljona in postavitve skupne razstave.
Po besedah države sekretarke Širok Slovenija sledi zavezi, da se v paviljonu 17 poklonimo spominu na vse žrtve nacističnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča, ki so bili tja internirani z območja nekdanje Jugoslavije, ter ohranimo njihove zgodbe v opomin na grozodejstva, ki naj se nikoli več ne ponovijo.
