VIDEO: Izjava župana Tilena Kluglerja
Več videovsebin
Na Koroškem je bilo po lanskih ujmah v okviru intervencijskih ukrepov že urejenih 78 kilometrov vodotokov, še na okoli 20 kilometrih dela potekajo. V celotni Sloveniji so bila lani po ministrovih besedah skupno intervencijska dela opravljena na prek 600 kilometrih vodotokov, v teku so dela na 200 kilometrih, do konca junija, ko se morajo intervencijska dela zaključiti, pa so predvidena dela še na dodatnih 200 kilometrih vodotokov.
Od vseh okoli 4000 kilometrov vodotokov v Sloveniji bo tako skupno 1000 kilometrov vodotokov do junija urejenih po intervencijskih ukrepih. Sledili bodo sanacijski načrti, je napovedal minister.
Poleg tega se bodo na 40 milijonov evrov letno povečala vzdrževalna dela na vodotokih, precejšnji del odpade na Koroško, je po srečanju z župani v Slovenj Gradcu medijem dejal minister. Glede na to, da je bilo področje vlaganj v vodotoke v preteklosti zanemarjeno, pa je po ministrovih besedah še veliko treba narediti za to, da bi bili varni pred poplavami, ki so posledica podnebnih sprememb.
Županom so tako danes predstavniki ministrstva in direkcije za vode predstavili predlog programa del javne službe za leto 2024 in predlog sanacij in investicij v letih 2024 in 2025. Minister je ob tem župane pozval, naj ministrstvu in direkciji za vode posredujejo svoje predloge. Napovedal je, da se v regijo vrne spet aprila, ko bodo preverilo stanje.
Glede še bolj dolgoročnih načrtov pa je minister danes napovedal, da se, potem ko se 30 let ni vlagalo v vode, končno začenja projektiranje novih naložb, ki naj bi stekle po letu 2026. V zvezi s temi je med drugim napovedal tudi nove hidrološke študije.
Ob obisku nekaterih koroških občin se je danes tudi na terenu podrobneje seznanil z razmerami. Med drugim ugotavlja, da je veliko težav nastalo tudi zaradi “nesinhroniziranega ali pa slabega dela v gozdovih”, pri čemer je opozoril na nekatere gozdne vlake in veliko plavja, ki je zamašilo vodotoke.
Po danes predstavljenem, je optimizem v izjavi medijem izrazil slovenjgraški župan Tilen Klugler: »Ministrstvo za naravne vire in prostor je zasedla res operativna ekipa. V kolikor bomo sledili vsem začrtanim rokom sem optimist, a bo Slovenija v najkrajšem možnem času tudi sanirana. Vsi ugotavljamo, da je največji problem pri pridobivanju projektne dokumentacije tako na lokalnem kot na državnem nivoju. Če projektne dokumentacije ni, ne moremo na teren. Slišali smo, da je za vodotoke na našem območju letos na voljo 21,4 milijona evrov v letošnjem in naslednjem letu, kar se zdi malo za vzdrževalna dela, zato apeliram, da naredimo temeljito analizo stanja na terenu, saj župani dejansko poznamo vsak kotiček v občini. Projekti naj sledijo temu, pa tudi državni proračun«.
Županji Občine Črna na Koroškem, Romani Lesjak, se zdi zelo pomembno, da je minister prišel na teren in pogovore, v katerih so mu podali tudi svoj pogled na to, kako naj bodo dela v vodotokih zastavljena. “Predvsem se mi zdi pomembno to, da se izbere dobre izvajalce, tiste, ki imajo reference,” je podčrtala županja in poudarila tudi pomen dobrega strokovnega nadzora nad opravljanjem del.
Pričakuje, da bo država v prihodnje izvedla takšno popoplavno obnovo, ki bo zagotavljala varnost vseh. Izpostavila je še problematiko hudourniških vodotokov. Priznava, da dela v vodotokih potekajo, a še vedno pričakuje okrepitev ekip v vodotokih v črnjanski občini.
Predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor in Direkcije RS za vode bodo podobna delovna srečanja, kot je bilo današnje prvo na Koroškem, po Sloveniji nadaljevali vse do sredine marca.
Ob robu delovnega sestanka ministra Jožeta Novaka s koroškimi župani in županjo se je pred Mladinskim kulturnim centrom (MKC) odvijal miren protest slovenjgraških kmetov. Kmetje so izrazili svoje nezadovoljstvo glede problema suhega zadrževalnika v povezavi z gradnjo južne obvoznice, pri čemer je Mestna občina Slovenj Gradec stališče zavzela v prid državi.
»Opozoriti moram, da peljemo postopku po starem ZP načrtu, kjer negativnega drugega mnenja nosilci urejanja prostora ne morejo izdati, izdati nam morajo le soglasje, ali smo uskladili vse iz prvega mnenja oziroma nas napotiti, kako izpolniti vsa navodila iz prvega mnenja. Naše videnje je, da smo to izpolnili. Njihovo videnje pa je, da bo potrebno storiti še določene aktivnosti, ki v prvem mnenju niso bile zajete. Verjamem, da bomo čimprej pridobili drugo pozitivno mnenje. Je pa tudi zakon napisan v smeri, da v kolikor nosilec urejanja prostora ne poda svojega mnenja v zakonskem roku, lahko gremo na mestni svet in ta prostorski akt sprejmemo,« je izjavil župan Tilen Klugler.
»Kmetje nikakor ne nasprotujemo poplavni varnosti, ne nasprotujemo širitvi mesta oziroma razvoja mesta in regije, kmetje samo zahtevamo, da smo slišani in da se delajo projekti, ki so dolgoročno sprejemljivi in ki ne uničijo toliko kmetijskih zemljišč,« pa je v imenu kmetov izjavila Andreja Hace.
Vir: STA, MOSG
