Mineva 70 let od smrti koroškega pisatelja in politika Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (1893 – 1950). Spomin na pisatelja je na Koroškem močno prisoten tako skozi njegova dela kot tudi prek spominskega muzeja in tradicionalnih dogodkov. Ob okrogli obletnici pisateljeve smrti posebno slovesnost drevi pripravljajo v njegovih domačih Kotljah.
Lovro Kuhar se je rodil v Podgori pri Kotljah v revni kmečki družini. V Kotljah je obiskoval osnovno šolo, kasneje je obiskoval tudi zadružno šolo v Ljubljani in na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je bil v italijanskem ujetništvu, po vrnitvi domov pa se je zaposlil v tedanji guštanjski jeklarni in se leta 1924 poročil z Marijo Šisernik, s katero je imel dve hčerki. Leta 1925 je izdal svoje prvo knjižno delo Povesti.
PREBERITE TUDI: V Kotljah bo prireditev ob 70. obletnici smrti Prežihovega Voranca
Posvečal se je političnemu delu in imel pogosto težave z oblastjo, več let je bil politični emigrant, večkrat je bil zaprt in je menjal službe. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni se je leta 1945 vrnil v domači kraj in v letu 1949 še dočakal izid svoje zadnje knjige Solzice, kasneje pa je zaradi izčrpanosti in bolezni umrl v Mariboru. Pokopan je v Kotljah.
Prvo kratko črtico je objavil že leta 1909 v celovškem Miru, istega leta je bila v mesečniku Domači prijatelj objavljena tudi njegova črtica Petkov Cenc. Omenjeni mesečnik je urejala pisateljica Zofka Kvedrova, ki je Lovra Kuharja spodbujala in mu svetovala ter bila njegova prva in edina literarna mentorica.
Slovenska literarna zgodovina Prežihovega Voranca uvršča med predstavnike socialnega realizma. Osrednji pripovednik socialnega realizma je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal podobo življenja v rodnih Kotljah. Napisal je tudi več novel, potopisov in mladinskih del.
Za zbirko črtic Solzice je leta 1949 prejel Levstikovo nagrado, ki so jo takrat podelili prvič, leto kasneje pa tudi Prešernovo nagrado.
Dela Prežihovega Voranca so prevedena v več tujih jezikov, številna so doživela ponatise, po njegovih delih so bili posneti filmi. Leta 2016 je Martin Turk režiral in posnel igrano-dokumentarni film o Vorancu z naslovom Doberdob – Roman upornika.
Na Koroškem je spomin na Prežihovega Voranca močno prisoten. Prežihovo bajto, ki so jo Kuharjevi kupili leta 1911 in ki je od leta 1979 urejena kot spominski muzej, letno obišče od 3000 do 4000 obiskovalcev, predvsem šolskih skupin. Z njo upravlja Koroški pokrajinski muzej, ki ob obletnici Prežihovega rojstva, 10. avgusta, pripravlja tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti.
Vseh bratov Kuhar – Alojza, Ivana, Avgusta in Lovra, ki so pustili pomemben pečat v lokalnem in tudi širšem prostoru, se vsako leto oktobra spomnijo na tradicionalnih Kuharjevih dnevih v Kotljah. V spomin na pot, ki so jo ob božiču leta 1932 prehodile Prežihova žena in hčerki, pa se vsako leto decembra množice pohodnikov odpravijo na čezmejni pohod Čez goro k očetu, opisan v istoimenski Prežihovi povesti.
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah je v spomin na pisatelja uredila Prežihovo sobo, kjer hrani vse izdaje njegovih del in prevode v tuje jezike, pa tudi njegove rokopise, korespondenco in druge dokumente. Po Prežihovem Vorancu se imenuje več osnovnih šol, knjižnica v Ljubljani in kulturno društvo na Ravnah na Koroškem, prav tako se je po njem imenovala prva bralna značka, ustanovljena na Prevaljah, ki so ji potem sledile še druge.
S sedežem na Ravnah na Koroškem deluje Prežihova ustanova, ki v zadnjih letih svojo dejavnost usmerja v popularizacijo pisateljevih del, na območju Kotelj z okolico pa je urejena 14-kilometrska Prežihova pot, na kateri lahko pohodnik spozna ključne kraje iz časa pisateljevega življenja v Kotljah.
