Vsaka druga delovno aktivna oseba v Sloveniji odhaja na delo v drugo občino
Ob koncu leta 2020 je bilo po podatkih Statistične urada RS v Sloveniji nekaj manj kot 869.900 delovno aktivnih oseb (v tem podatku niso bili upoštevani kmetje). Od konca leta 2019 se je njihovo število zmanjšalo za 1,4 % (ali za skoraj 12.000), medtem ko se je število medobčinskih delovnih migrantov povečalo za skoraj 5.000, na 473.500. Več kot polovica delovno aktivnih oseb je torej odhajala na delo iz občine prebivališča v drugo občino.
Delovne migracije in covid-19
V letu 2020 je bilo življenje in delo tudi v Sloveniji prilagojeno epidemiji covida-19. Določena podjetja niso smela opravljati svoje dejavnosti ali so jo izvajala v zmanjšanem obsegu. Kjer je bilo mogoče, je bilo delavcem urejeno delo od doma, kar pomeni da je bilo dejanskih delovnih migracij manj, kot bi jih bilo v običajnih razmerah. Vendar pri statističnem uradu tokrat niso spremljali dejanskih delovnih migracij ali njihove pogostnosti (dnevne, tedenske ali drugačne), ampak so primerjali dva administrativna podatka (kraj prebivališča in kraj dela). Če ima oseba prijavljeni dve prebivališči, se najprej upošteva začasno (tu naj bi bilo središče njenih življenjskih interesov, kot so delo, izobraževanje, družina), nato pa stalno prebivališče.
Konec marca 2020 je Vlada RS sprejela odlok o prepovedi gibanja zunaj občine, v kateri so imeli prebivalci prijavljeno začasno ali stalno prebivališče. V prvem polletju 2020 je demografska statistika zabeležila za dve tretjini več medobčinskih selitev; večina teh selitev so bile selitve s stalnega na začasno prebivališče.
Zaradi tega je bilo število delovnih migrantov konec leta 2020 na vseh teritorialnih ravneh večje kot konec leta 2019, čeprav se je število delovno aktivnih oseb v tem obdobju zmanjšalo (za skoraj 12.000). Glede na občino prebivališča se je najbolj povečalo število delovno aktivnih oseb v občini Kranjska Gora (za okoli 1.000), sledila je občina Bohinj (za približno 200).
Občina Trzin med »izrazito delovnimi« občinami še naprej prva, občin Velenje in Mežica pa ni več med njimi
Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu leta 2020 je bilo takih občin 16, dve manj kot v prejšnjem letu. V to skupino občin se nista več uvrstili občini Velenje in Mežica. Med temi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) je prihajalo na delo v to občino okoli 5.200 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1.200 delovno aktivnih prebivalcev.
Z delovnimi migracijami je številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana, občina Maribor pa trikrat manj kot Ljubljana
Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci določene občine imajo delo zunaj te občine) in »v občino« (v posamezno občino prihajajo na delo delovno aktivne osebe iz drugih občin). Kako močne (številne) so te migracije, je odvisno od naseljenosti, števila delovnih mest v posamezni občini, pa tudi od prometnih povezav, pojasnjujejo na statističnem uradu.
Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihaja na delo nekaj več kot 134.100 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 22.800 njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij sta tako za občino Ljubljana znašala okoli 156.900 delovno aktivnih oseb, pri čemer je bil migracijski tok v Ljubljano skoraj šestkrat številnejši kot iz Ljubljane. Občini Ljubljana je po številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij sledila občina Maribor, vendar je bilo to število skoraj triinpolkrat nižje (okoli 46.000); sledile so občine Celje (28.200), Kranj (26.200) in Domžale (skoraj 18.300).
Osrednjeslovenska statistična regija še vedno edina, ki ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev
Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj zavzemajo statistične regije večje teritorialno območje. Ob koncu leta 2020 je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 183.700 ali 21,1 % delovno aktivnega prebivalstva. Od konca leta 2019 do konca leta 2020 se je število medregijskih delovnih migrantov povečalo za 9.000, medtem ko se je število oseb, ki prebivajo in delajo v isti statistični regiji (oz. nemigrantov) zmanjšalo za skoraj 21.000.
Osrednjeslovenska statistična regija je v zadnjih štirih letih imela edina več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, in sicer jih je imela za 31,4 % več. Druga po vrednosti indeksa delovne migracije je bila podravska statistična regija, v kateri je bilo število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej statistični regiji za 3.960 višje od števila delovnih mest v tej regiji.
Iz vzhodne v zahodno Slovenijo in v obratni smeri odhaja na delo vsak enajsti delovno aktiven prebivalec
Še manj številne kot medregijske so delovne migracije med kohezijskima regijama. V letu 2020 je bilo takih delovnih migrantov malo manj kot 96.900 ali nekaj več kot desetina delovno aktivnega prebivalstva. V zahodni Sloveniji je bilo za 13,1 % več delovnih mest, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej kohezijski regiji.
Tok delovnih migracij na ravni kohezijskih regij je bil močnejši v smeri vzhod–zahod. Na delo v zahodno Slovenijo je namreč prihajalo skoraj 68.300 delovno aktivnih prebivalcev iz vzhodne Slovenije, v nasprotni smeri (iz zahodne v vzhodno Slovenijo) pa skoraj štirikrat manj (približno 17.800 delovno aktivnih oseb).
Število vseh delovno aktivnih oseb (brez kmetov) se je od konca leta 2019 do konca leta 2020 zmanjšalo za skoraj 12.000. Število delovnih migrantov med njimi pa se je na ravni kohezijskih regij v tem obdobju povečalo za skoraj 6.000. Vse to kaže, da so delovne migracije čedalje pogostejši pojav v sodobni družbi in na trgu dela.
V letu 2020 pa je k temu pripomoglo tudi občutno povečanje prijav začasnega prebivališča, predvsem z namenom lažjega prehajanja med občinami v času prepovedi gibanja zaradi covid-19 in ne zaradi dejanske preselitve.
Ali je bila Slovenija v 2020 enako zanimiva za tujce dnevne migrante iz sosednjih držav kot v letu pred tem?
Da, Slovenija je bila za tujce čezmejne dnevne delovne migrante v 2020 zaposlitveno enako privlačna kot v 2019. Tujci dnevni migranti so osebe, ki so državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške) in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega nobenega prebivališča (niti stalnega niti začasnega). Podatki kažejo, da je bilo v 2020 delovno aktivnih v Sloveniji nekaj več kot 10.800 tujcev iz omenjenih držav (ali za 7 % več kot v 2019); od tega je bilo nekaj več kot 4.600 (ali 42,6 %) čezmejnih dnevnih delovnih migrantov. Razmerje med številom moških in številom žensk se v tem letu med njimi ni spremenilo; moških je bilo tudi konec leta 2020 79 %.
*Izraz »delovna mesta« pomeni v tem raziskovanju število delovno aktivnih oseb glede na kraj dela, in ne dejanskega števila delovnih mest v določeni teritorialni enoti.
Vir: SURS
