Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino kopenske površine in so dom več kot 80 odstotkom kopenskih vrst živali in rastlin. Poleg tega, da čistijo vodo in zrak, proizvajajo tudi kisik, so vir hrane in ohranjajo prst pred vplivi erozije ter jo ščitijo pred pregrevanjem, so ob mednarodnem dnevu, ki ga je za 21. marec leta 2012 razglasila Generalna skupščina ZN, spomnili v okoljski organizaciji Focus.
“Regulirajo temperaturo zraka in padavinski režim, ki nima vpliva samo na mikroklimo in lokalno vremensko dogajanje, temveč vpliva tudi na podnebje celotne regije,” so še izpostavili.
Pomembna pa je tudi njihova vloga pri blažitvi učinkov podnebnih sprememb, saj delujejo tudi kot ponori ogljika. “Zmanjševanje stopnje deforestacije in degradacije gozdov ter na drugi strani trajnostno upravljanje in povečevanje gozdnih površin, predvsem pa ohranjanje primarnih gozdov, je zato ena izmed ključnih rešitev za podnebne spremembe in je bistvena za kvaliteto bivanja ljudi na Zemlji,” je poudarila Nina Tome iz organizacije Focus.
Po podatkih državnega statističnega urada je leta 2020 v Sloveniji hektar gozda v nadzemni in podzemni lesni masi v povprečju vezal devet ton ogljikovega dioksida.
Slovenski gozdovi so sicer v zadnjih letih pod udarom zaradi okrepljenih naravnih ujm. Na goriškem in komenskem Krasu je lansko poletje divjal največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. V letošnjem letu naj bi bila zaključena večina sečnje poškodovanih dreves, sočasno pa poteka tudi obnova s pogozdovanjem.
Po podatkih državnih statistikov pa so zaradi okoljskih razmer vse pogostejše tudi bolezni gozdnega drevja, kar se odraža tudi v strukturi sanitarne sečnje.
Leta 2021 je bil v Sloveniji delež sanitarnega poseka zaradi bolezni gozdnega drevja 19-odstoten ali za osem odstotnih točk večji kot leto prej.
Največji del sanitarnega poseka (33 odstotkov) je bil opravljen zaradi pomnožitve podlubnikov (lubadarja), najmanjši del (17 odstotkov) pa zaradi drugih sanitarnih vzrokov.
Večina slovenskih gozdov se po podatkih statistikov upravlja, njihova lesna zaloga pa se uporablja za gospodarske namene. Količina vseh lesnih zalog v gozdovih v Sloveniji je bila leta 2021 ocenjena na 364 milijonov kubičnih metrov ali 173 kubičnih metrov na prebivalca. Lesne zaloge v gospodarskih gozdovih obsegajo okoli 340 milijonov kubičnih metrov, v negospodarskih gozdovih pa okoli 25 milijonov kubičnih metrov.
Delovne nesreče v gozdu:
Pri tem velja omeniti varno spravilo lesa v gozdu. Po poročanju Generalne policijske uprave se večina delovnih nesreč pri sečnji dreves zgodi v gozdu, kjer lastniki gozdov opravljajo spravilo lesa ali druge aktivnosti v svojih gozdovih. Za svojo varnost so lastniki odgovorni sami in v primerih telesnih poškodb ne gre za sum kaznivega dejanja, ampak za dogodek.
Kadar pa gre za delovno pravno razmerje med lastnikom gozda, podjetjem, ki izvaja sečnjo dreves in delavcem, bi v primerih delovne nezgode v gozdu lahko šlo za sum storitve kaznivega dejanja Ogrožanje varnosti pri delu po 201. členu KZ-1.
Iz statističnega pregleda ugotovimo, da v letih 2022 in 2023 takšnih kaznivih dejanj niso beležili.
V nadaljevanju vam posredujemo statistične podatke o nesrečah v gozdu so za obdobje 2022 – 2023 in zajemajo nesreče ki so se zgodile v gozdu in so evidentirane kot dogodek (ni elementov kaznivega dejanja ali prekrška).
V letu 2022 se je zgodilo 76 nesreč, od tega je 33 hudih poškodb, 29 lažjih, 3 so bili brez poškodb, medtem ko so bile pri 11 osebah poškodbe tako hude, da so umrle.
V letu 2023 se je zgodilo že 9 nezgod, od tega je bilo 5 s hudimi poškodbami, 2 z lažjimi in 2 osebi sta zardi hudih poškodb umrli.
Najpogostejši vzrok je nepazljivost, sledijo padec predmeta (drevesa), zdrs ali prevrnitev vozila, neuporaba zaščitnih sredstev.
Spomnimo, da so na Koroškem eno smrtno nesrečo pri delu v gozdu v letu 2021 obravnavali
na območju PP Slovenj Gradec in eno lani marca na območju PP Radlje ob Dravi.
V društvu Focus bodo letošnji mednarodni dan gozdov sicer obeležili 25. marca, ko bodo skupaj z mariborsko mestno občino organizirali Dan za Stražun, posvečen urbanemu gozdu v Mariboru. Kot so sporočili iz društva, gre za prvega v nizu dogodkov, ki bodo del participativnega procesa za pripravo vizije upravljanja Stražuna.
Na ta dan bo od 10. ure naprej potekala čistilna akcija, hkrati pa bodo vsi občani in občanke imeli možnost sodelovati na posvetu, kjer bodo lahko predstavili svoja mnenja in predloge za prihodnost Stražuna.
Z letošnjim mednarodnim dnevom gozdov pa sovpada tudi datum četrte vseslovenske prostovoljske akcije sadnje dreves Pomladimo gozdove 2023, ki jo organizirajo Slovenski državni gozdovi (SDG). Kot so spomnili v SDG, je namen akcije v prvi vrsti širiti zavest o pomenu gozda, ki ga želimo pustiti za seboj v čim boljšem stanju. Sadnjo mladih dreves bodo v soboto izvajali na Kočevskem v bližini vasi Polom, nad Lovrencem na Pohorju, v Smrečju pri Bohorju in v Mošah pri Medvodah.
Ob tem so navedli, da bodo posadili okoli 7.000 sadik različnih drevesnih vrst, ki jih bodo zagotovili tudi ob pomoči podpornikov akcije. Posebnost letošnje akcije pa je, kot so poudarili, da bodo semena drevesnih vrst sadili tudi na površini v bližini Renč na goriškem Krasu, ki jo je prizadel lanski obsežni požar.
Vir: STA, Policija. si
