Po zakonu o delovnih razmerjih minimalni letni dopust v posameznem koledarskem letu ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Javni sektor je z letnim dopustom bistveno bolj radodaren kot zasebni. Po zadnjih podatkih statističnega urada, ki se nanašajo na leto 2018, imajo zaposleni v javnem sektorju v povprečju 30 dni dopusta, v zasebnem sektorju pa 25.
Med dejavnostmi imajo v povprečju največ dopusta v zdravstvu in socialnem varstvu ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (32 dni); rudarstvu ter dejavnostih javne uprave, obrambe, obvezne socialne varnosti (31 dni), ob tem pa še v izobraževanju (30 dni).
Nekateri delavci – starejši, invalidi, tisti z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ter tisti z otroki, ki potrebujejo posebno nego – imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Poleg tega ima delavec pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.
Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Ima pa delavec pravico izrabiti en dan na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najpozneje tri dni pred izrabo. Lahko pa delodajalec v zadnjih dveh primerih delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi njegova odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
V zakonu o delovnih razmerjih piše še, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Delavcu v času dopusta ni treba odgovarjati na klice delodajalca
Kot je za STA spomnil Matija Drmota iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), delavec ob koriščenju letnega dopusta ni vključen v delovni proces delodajalca, za svojo odsotnost pa prejme nadomestilo plače.
“Čas njegovega dopusta torej ne šteje kot delovni čas, v katerem bi bil dolžan biti na razpolago delodajalcu in izpolnjevati delovne naloge. Zato delavec v času koriščenja letnega dopusta delodajalcu ni dolžan biti na voljo, se odzivati na morebitne klice, elektronsko pošto ali opravljati delo, saj je to v nasprotju z namenom dopusta,” je poudaril.
V praksi ta problematika po njegovih besedah ne predstavlja ene izmed največjih težav na področju spoštovanja delavskih pravic, “čeprav pričakujemo, da zaradi širjenja hibridnih načinov opravljanja dela in dela na daljavo nekateri primeri ne pridejo na površje”.
DZ je sicer konec lanskega leta potrdil novelo zakona o delovnih razmerjih, ki prinaša tudi pravico do odklopa, kar pomeni prav to, da delavcu zunaj delovnega časa ni treba preverjati sporočil na pametnih napravah, družbenih omrežjih in elektronske službene pošte ter ne odgovarjati na klice zaposlovalca.
Delodajalci morajo ukrepe, vezane na to pravico, sprejeti do 16. novembra. Opredeliti jih morajo v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma podjetja. O sprejetih ukrepih bodo morali delavce pisno obvestiti na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih ali z uporabo informacijske tehnologije.
“Pravica do odklopa je zgolj nadaljnja konkretizacija pravic do odmorov in počitkov, zato se nanaša tudi na čas koriščenja dopusta. Konkretni ukrepi bodo morali biti oblikovani predvsem na ravni posameznih delodajalcev, upoštevaje naravo njihovega dela, morali pa bodo omogočiti, da bodo delavci celostno koristili pravice do odmorov, počitkov, dopusta in drugih upravičenih odsotnosti,” je spremembe zakonodaje komentiral Drmota.
Kot je povedal, priporočajo, da se vsi ukrepi dogovorijo v sodelovanju s sindikatom v podjetju. Ti so lahko različni, od izklopa strežnikov ob določeni uri ter seznanjanja zaposlenih in strank o pomembnosti spoštovanja prostega časa do opomnikov na službeni pošti, objavljanja poslovnih ur in podobno, je ponazoril.
Največ kršitev v zvezi z obračunom in odmero dni dopusta
Kršitve, ki jih v zvezi z dopusti v ZSSS zaznajo v praksi, se sicer nanašajo predvsem na napačen obračun nadomestila plače za koriščenje dopusta, na napačno odmero dni letnega dopusta, pojavljajo se tudi težave pri prenosu starega dopusta, izplačilu nadomestila za neizkoriščen dopust ob prenehanju delovnega razmerja in podobno, je naštel predstavnik največje sindikalne centrale v državi.
Če pride do kršitev delavčevih pravic, vezanih na dopust, so ukrepi, ki jih ima zaposleni na voljo, odvisni od narave kršitve, je pojasnil Drmota. Delavec se lahko denimo odloči za tožbo za izplačilo neizplačanega nadomestila, za institut poziva k odpravi kršitev, prijavo na Inšpektorat RS za delo ali zgolj pisno opozorilo.
Vir: STA
