V izjavi za javnost je županja delila svoje občutke ob nominaciji, poudarila pomembnost pomoči znanih osebnosti ter spregovorila o načrtih in izzivih obnovitvenih del v Črni. Kljub težkim trenutkom, ki so sledili poplavam, se Lesjakova osredotoča na hitro in učinkovito sanacijo ter vračanje življenja v normalne tirnice.
Je ženska z izjemno voljo, energijo, požrtvovalna in srčna, verjame, da vsakdo, ki pride v Črno, pride s čistim namenom in ne zaradi medijske pozornosti. Pripravljena je vztrajati in iti do konca, opozarjati na pomanjkljivosti in prositi za pomoč.
To njeno mišljenje dokazujejo tudi rezultati, saj so ji povsod, kamor se obrne po pomoč, odprta vrata. In Črna danes ne bi bila to, kar je, če ne bi z železno voljo premikala gore.
Z Romano Lesjak, ki ji v Črni pravijo kar mati županja, smo se pogovarjali o nominaciji, o planu dela v Črni in še veliko več.
Ob nominaciji je bila zelo presenečena, a hkrati hvaležna: »To, da nekdo spozna trud in delo, je veliko vredno.«
Ko so jo bralke in bralci časopisa Delo izbrali za Delovo osebnost leta 2023 – priznanje, ki je županjo, ki redko joče, ganilo do solz. »V taki veliki konkurenci, da so me ljudje prepoznali in glasovali zame, sem bila zelo ganjena, da sem najprej ostala brez besed. Potem me je prevzela sreča, kot bi bila na krilih,« ganjeno pove županja.
»Pri Slovenki leta je bilo glasovanje zelo dolgotrajno in ko so ljudje enkrat kliknili, so najverjetneje mislili, da so svojo nalogo opravili. To, da sem dobila toliko glasov in to iz cele Slovenije, da so me podpirali v Črni, je bilo zame zelo pozitivno in sem vesela tega uspeha. Obeh nominacij in rezultatov.«
»Sploh, ker se je to zgodilo Črni, ki je ena izmed oddaljenih občin, na katere se rado pozabi, je sedaj postavljena v osrčje Slovenije, tja, kamor tudi sodi,« je s ponosom dejala.
V teh dneh mineva ravno 7 mesecev od katastrofalnih poplav.
Kaj vse ste že postorili v teh mesecih v Črni in kaj vse je še v planu?
V teh mesecih je bilo ogromno narejenega, veliko dela pa še čaka. Trenutno se ukvarjamo z cestnimi deli, z vodotoki se ukvarja Direkcija za vode in pa tisti, ki so neposredno pooblaščeni s strani države.
Kako daleč so sanacije in kdaj menite, se bo življenje vrnilo v stare tirnice?
Življenje v stare tirnice bi se lahko vrnilo v roku dveh let, v kolikor, bomo intenzivno delali na odpravi posledic in imeli za to zagotovljena denarna sredstva, saj si ne želimo, da bi se ta sanacija razpotegnila na dolga obdobja, kot je bilo mogoče kje drugje, ko so bili prizadeti zaradi naravnih nesreč in še vedno ni do konca sanirano. Mislim, da je treba stremeti k temu, da se v čim krajšem možnem roku to sanira. Čeprav je država prejela petletni program. Potrebno je dnevno opozarjati na problem in na obljubo pomoči. Pregledali smo program sanacije, ki nam jo je poslalo ministrstvo. Zahtevali smo, da se ta plan finančno ovrednoti in da se bodo vodotoki ter hudourniki dejansko sanirali.
Kar se tiče plana dela, kje vse se bo v Črni sanirali, so z njim zadovoljni, saj so praktično zajeti vsi vodotoki, reka Meža in tudi vsi pritoki. Veliko se je postorilo tudi na območju hudournikov, saj so se očistili. In, če se bo to redno vzdrževalo, ne bi smelo biti posebnega problema, pri morebitnem novem deževju.
Ob fizičnem pregledu del smo videli, da se opravljajo dela na Javorskem potoku, Jazbinskem potoku ter na reki Meži in Bistri. Če se bo s takim tempom nadaljevalo, upam, da se bo saniralo še letošnje leto tudi pri hišah. Najbolj ključno je namreč pri hišah. Ampak trenutno delajo še intervencijska dela, zato je prav, da ta dokončajo, kajti ko se bodo pričela sanacijska dela, se bo morda kje zataknilo pri finančnih sredstvih.
Ob napovedi slabega vremena, županja pove, da so vsi zaskrbljeni. Prejšnji petek, ko je bilo napovedano močno deževje, so krajani z baterijami hodili okrog in svetili v reko Mežo ter Bistro. Tam je trenutno tudi najhitrejši tok. Tok Bistre je zelo nevaren. »Vsi z zaskrbljeno zremo v nebo in želim si, da bi bilo čimprej to sanirano pri hišah, saj so ljudje prav zaradi tega v strahu in stiski. Ko bo to rešeno, bo precejšnjo breme padlo iz src ljudi. V Črni nihče ne spi brezskrbno.«
Ob koncu leta je bilo v Črni organiziranih ogromno dogodkov. Ob tem županja pove, da so bili dogodki odlično obiskani. Za takšen način zaključka leta so se odločili predvsem zato, ker so želeli, da bi ljudje vsaj v tem mesecu, ko bi naj bil najlepši in najbolj brezskrben mesec. Ob tem meni, da jim je to kar dobro uspelo, saj so bile prireditve dobro obiskane, še posebno prireditve za otroke. Za njih so namenili največ pozornosti. Skupaj z ravnateljem Osnovne šole Črna so spoznali, da so tudi otroci v stiski, da jih skrbijo deževje in so jim želeli pričarati res čarobni december, ki jim je več kot odlično uspelo.
»Honorarju pa se ni odpovedal samo Marko Škugor, temveč tudi Matjaž Šalehar Hamo. To smo namenili poplavnem saniranju.’Honorarju pa se ni odpovedal samo Marko Škugor, temveč tudi Matjaž Šalehar Hamo. To smo namenili poplavnem saniranju.«
V tem letu pa sta tudi Dunja Vrhovnik in njen oče pripravila dobrodelni koncert in se odpovedala honorarju. Kar nekaj glasbenikov je prišlo na prireditev Gradovi Kralja Matjaža, ki so se prav tako odpovedali honorarju. Izjemno hvaležni so za njihovo dobrodelnost in željo po pomoči. »Izjemno lepa gesta, dajejo nam pozitivno energijo in občutek, da nisi sam. Delijo srečo,« zaključi Lesjakova.
»Zdi se mi ključno, da se lahko obrneš po pomoč, da, ko te obhajajo slabe misli, dobiš občutek, da so tam zate, da ti pomagajo. Veliko dobrodelnosti in dobrosrčnosti je še ostalo tudi vsem tem ljudem tudi po poplavah,« pove od dobrodelnosti.
O obisku Von der Lynove v Črni Romana pove, da Von der Lynova v Črno najbrž ne bi prišla, če ne bi bilo teh poplav. »Mislim, da so vsi, tudi predsednica države in vsi ministri ter funkcionarji, ki jih ni bilo malo, prišli v Črno z dobrim namenom. Vedno rečem, da se niso prišli sem samo slikat, ampak so prišli sem, da so pokazali iskreno naklonjenost našemu kraju in iskreno zaskrbljenost nad tem, kar se nam je zgodilo. Vesela sem, da je Von der Lynova obiskala Črno, ko je bilo tukaj zelo hudo in da je, videla, kaj vse se nam je zgodilo in obljubila, da nam bodo stali ob strani. Prav s takšno obljubo je prišla v Črno tudi predsednica države, prav tako vsi ministri. Izjemno hvaležna sem, da so prišli sem, sploh v takšnem številu.«
»Seveda, pa mi kdo od krajanov kdaj reče, da pridejo sem, da so medijsko izpostavljeni. Še enkrat poudarjam, da to ni res. Prišli so sem z iskrenostjo v srcu, da nam pomagajo in pokazali so voljo do pomoči. To se opazi posebej še sedaj, ko jih zaprosim za pomoč in jo dobimo, kar kaže na to, da je bila tu res iskrena želja po pomoči.«
Ko smo jo povprašali glede upokojitve, je z resnostjo dejala, da je mislila, da je to zadnji mandat, ampak ko pogleda, koliko stvari je še za narediti, koliko odprtih, ne ve, kaj bo naredila. Črno bi želela predati v roke naslednjemu lepo in brez takšnih težav, kot jim imamo sedaj, zaradi poplav. »Težko pa je sedaj reči, kaj boš naredil leta 2027, ko veš kaj vse te še čaka.« Odločila se bo sproti. »Mama mi je vedno govorila, da naj ne delam velikih načrtov za prihodnost, ampak se odloči sproti. Temu sledim še danes. Odločam se iz dneva v dan.«
»Mati županja je naziv na katerega sem zelo ponosna in je eden izmed, ki mi veliko pomeni,« je o svojem najljubšem vzdevku povedala Lesjakova.
»Vsem krajanom Črne in bralkam ter bralcem Koroških novic, pa sporoča, da želi, da obnova teče s hitrim tempom naprej, da se ne ustavljamo in da naj bodo brez skrbi, ker bomo mi skrbeli za njih,« je ob zaključku dejala.
Naj pri tem še enkrat spomnimo, da je Delova osebnost leta 2023, ki so jo 10. januarja 2024, postala županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. Postala je eden od obrazov lanskih poplav, hkrati pa tudi simbol upanja, trdoživosti in poguma, so navedli v uredništvu Dela. »S svojim zgledom je predvsem pokazala, kako odločno in tudi s srcem voditi skupnost v težkih časih,« so izpostavili.
24. februarja 2024 so razglasili Slovenko leta 2023. Tokratni naziv je pripadal Ani Petrič, medtem, ko je Romana pristala tik za njo, z veliko količino prejetih glasov. »Romana Lesjak je županja Črne na Koroškem, ki je s svojo neuklonljivo voljo zajezila obup po avgustovskih poplavah, ki so zalile polovico države. Ko se je pobesnela voda umaknila, je obula gumijaste škornje, oblekla hlače in se s kolesom zapodila na z muljem prekrite ceste, da je ljudem svoje od sveta odrezane občine prinesla upanje in pomoč. Ko je osem dni pozneje prvič legla v posteljo pred polnočjo, bi se Črna lahko preimenovala v Svetla na Koroškem. Po zaslugi marljivih krajanov, pogumnih gasilcev, vojakov, policistov in sočutnih prostovoljcev – in tudi po zaslugi županje, ki je s svojim zgledom postala simbol trdoživosti ne le Koroške, temveč tudi celotne Slovenije.« »Ne bom dopustila, da bi pozabili na Črno!« je obljubila tedaj in obljubo drži še danes.
»Ženska, ki je v času največje naravne katastrofe v dosedanji zgodovini pokazala, kako deluje voditeljica«, so o Korošici zapisali v reviji Jana.
Ji prevc disi denar,da bi se upokojila