Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991-2020 je na državni ravni marca letos znašal 1,9 stopinje Celzija, zaradi česar je bil letošnji marec približno osmi najtoplejši od leta 1950, so zapisali pri Arsu.

V tem obdobju je bil najtoplejši marec leta 1994 z odklonom 3,2 stopinje Celzija. Malo manj topla kot ta sta bila marca v letih 2024 in 2017 z odklonom treh stopinj. Na nasprotni strani lestvice je izjemno mrzel marec leta 1987 s kar 5,9 stopinje Celzija pod dolgoletnim povprečjem, kažejo podatki Arsa.

Prostorsko gledano je bil v tretjem letošnjem mesecu temperaturni odklon nekoliko večji v vzhodni polovici Slovenije in v višjih legah. Najmanjši odklon pa so izmerili v nekaterih dolinskih in kotlinskih legah.

Ob tem so na Arsu dodali, da so se marci od sredine prejšnjega stoletja do danes ogreli za skoraj tri stopinje Celzija, pri čemer je naraščanje temperature najbolj strmo v tem stoletju. Kljub izrazitemu dvigu temperature pa marec 1994 ostaja rekordno topel.

Močno nad dolgoletnim povprečjem je bila marca letos izmerjena višina padavin. Kazalnik višine padavin je znašal 228 odstotkov, kar marec 2025 uvršča na približno tretje mesto najbolj namočenih v obdobju 1950-2025, kažejo podatki Arsa.

Marca letos je bilo povsod po Sloveniji mnogo več padavin kot običajno. V severni polovici države je kazalnik skoraj povsod med 160 in 250 odstotki, na jugu pa celo med 200 in 350 odstotki. Pri Arsu so izpostavili Sviščake, kjer je padlo kar 471 milimetrov padavin, kar je 352 odstotkov dolgoletnega povprečja.

Od leta 1950 smo na ravni Slovenije le leta 1975 namerili znatno več padavin, kazalnik je takrat dosegel kar 248 odstotkov. Sledijo trije skoraj izenačeni marci v letih 2001 (228 odstotkov), letošnji (228 odstotkov) in 2013 (226 odstotkov). Na drugi strani padavinske lestvice so trije marci s padavinskim kazalnikom pod 10 odstotkov, to so marci v letih 2012, 2003 in 1953.

Kljub nadpovprečni količini padavin v marcu pa so bile snežne razmere blizu povprečja le v visokogorju. Na Kredarici so v prvi tretjini marca izmerili od 160 do 175 centimetrov debelo snežno odejo, kar je pod dolgoletnim povprečjem. Največ snega je bilo 30. marca, in sicer 320 centimetrov, kar približno odgovarja dolgoletnemu povprečju.

Povsem drugačne so bile snežne razmere pod nadmorsko višino 1000 metrov. Razen kratkotrajne in tanke snežne odeje v alpskih dolinah je marec skoraj povsod minil povsem brez omembe vrednega sneženja in snežne odeje.

Je pa bil minuli mesec na ravni Slovenije normalno osončen, s kazalnikom trajanja sončnega obsevanja na državni ravni 103 odstotke, kar ga uvršča na približno 25. mesto najbolj osončenih marcev v obdobju 1961-2025. V tem obdobju je bil najbolj osončen marec 2022 in najmanj marec leta 1964.

Marci so od sredine prejšnjega stoletja do danes postali mnogo bolj sončni, razlika znaša več kot 20 odstotnih točk povprečja 1991-2020, kar je v večini Slovenije več kot 30 ur. Štirje od petih najbolj osončenih marcev so bili od leta 2012 naprej, so še navedli pri Arsu.

“Letošnji marec je bil po povprečni temperaturi in po višini padavin zelo podoben marcu 2001, hkrati je bil pa zelo drugačen od ostalih marcev od leta 1950 dalje,” je za STA dejal klimatolog z Arsa Gregor Vertačnik.

Vir: STA