V letu 2024 se bodo tako na Selah kot tudi v Slovenj Gradcu spominjali duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, ki je neizbrisno zaznamoval naše kraje. Ob 150. obletnici njegovega rojstva (28. oktober 1874), 60. obletnici njegove smrti (11. januar 1964), 70. obletnici izida prve knjige njegovih Izbranih del (1954) in 30. obletnici zadnjega ponatisa njegovih leposlovnih del (Mladim srcem, 1994) se bodo že v januarju ponovno podali po Meškovi poti, krožni pohodniški poti, ki je bila že pred več kot dvajsetimi leti urejena v njegov spomin.
Meškova pot, ki se začne in konča pri cerkvi sv. Roka v Selah, poteka po gozdnih poteh, ki jih je sam Meško velikokrat prehodil. S 14 km dolžine je pot primerna za rekreativne ljubitelje hoje in tudi kolesarje, ki si želijo doživeti Meškovo dediščino v naravnem okolju, ki ga je imel rad. Pot poteka po pobočjih Sel in Vrh, kjer je Meško preživel večino svojega življenja.
Na poti lahko pohodniki občudujejo kulturne in naravne znamenitosti: cerkvi sv. Roka in sv. Neže, Meškovo župnišče na Selah, Strčkov britof, Dularjev graben, Koplenov vrh in druge. Meškova pot, ki je bila odprta leta 2011, ni le sprehod skozi zanimivo koroško krajino, ampak je tudi poučna izkušnja, ki združuje naravo, kulturo in zgodovino ter Meškovo življenje skozi njegove besede, ki so še danes navdihujoče. Sprehod po poteh, ki jih je velikokrat prehodil tudi sam Meško, omogoča še dodatno razumevanje njegovega dela in njegove ljubezni do narave ter ljudi, Selčanov, med katerimi je preživel največji del svojega življenja in je na pokopališču ob cerkvi sv. Roka tudi pokopan.
Posebno doživetje na Meškovi poti vsako leto predstavlja tradicionalni nočni pohod, organiziran ob prvi polni luni, ki bo letos potekal 27. januarja 2024. Organizator, Turistično društvo Murn, s tem pohodom še dodatno poudarja pomen Meškove poti in njene vloge pri ohranjanju spomina na izjemnega duhovnika in pisatelja.
Za duhovniški poklic se je izobraževal v Celovcu in po plebiscitu leta 1921 prišel na Sele, kjer je služboval do konca svojega življenja, ko je 11. januarja 1964 umrl za gangreno in trombozo. 15. januarja so ga pokopali v njegovi župniji pri sv. Roku. Zaradi narodne zavednosti so ga med 1. svetovno vojno preganjale avstrijske, med 2. svetovno vojno tudi nemške okupacijske oblasti. Po vojni se je vrnil na Sele.
Župnik Jakob Soklič je znotraj svoje muzejske zbirke svojemu prijatelju posthumno posvetil spominsko sobo, ta je bila skupaj s Sokličevo zbirko preseljena v prostore Koroškega pokrajinskega muzeja na Glavni trg. Nova postavitev Meškove sobe zajema njegova zbrana dela in portretne Meškove upodobitve. Med razstavljenimi osebnimi predmeti so popotna palica, torba in surka (plašč), dve posmrtni maski, posthumni risani portret Meška avtorja Božidarja Jakca, Meškov portretni kip slovenjgraškega kiparja Radeta Nikoliča iz patiniranega mavca in še kaj. Še ena Meškova soba je urejena v župnišču na Selah.
Soklič je podedoval tudi osebno Meškovo knjižnico. Sam Meško je pisal pesmi, povesti, romane, novele, črtice, drame in mladinske pripovedi, v svojih delih je razmišljal o socialnem življenju, ponižanih in trpečih, duhovnosti in umetnosti, v njih prevladuje katoliška miselnost z močnimi narodnoprebudnimi poudarki.
Leta 1924 je postal častni član mesta Slovenj Gradec, 1930 so Cerkveno ulico v Slovenj Gradcu preimenovali v Meškovo, leta 1933 je postal dekan dekanije Stari trg, papež Pij XI. ga je 1934. povišal v monsignora, naša mestna knjižnica je 1974. leta k splošnemu dodala še njegovo ime.
Vir: SGlasnik (Ajda Prislan, Marija Lah) – MO SG
