Poplave in plazovi avgusta lani so na Koroškem najbolj prizadeli Mežiško dolino z Dravogradom in slovenjgraško občino, posledice obilnega deževja pa so čutili povsod v regiji. Največ škode je nastalo na prometni, komunalni in gospodarski infrastrukturi, naplavljen mulj je razkril okoljska bremena Mežiške doline, ob vsem občasnem kaosu v dogajanju 4. in 5. avgusta lani pa so v dneh po ujmi zagon sanaciji in voljo prizadetim Korošcem dali številni prostovoljci iz Slovenije in tujine ter hitra pomoč države.
Županja Črne: Dela v vodotokih nujna, da bodo ljudje bolj sproščeni
Leto dni po intenzivnem deževju so prebivalci ob vsaki slabši vremenski napovedi še vedno v skrbeh, pravi županja ob ujmi dlje časa od sveta odrezane Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. Ob močnem deževju pred dnevi so s strahom gledali v narasli Javorski potok, v razmeroma kratkem, a količinsko skoraj rekordnem nalivu minulo nedeljo pa v hudournike. Županja vse od ujme poudarja nujnost pospešitve del na vodotokih. “Da bodo ljudje malo bolj sproščeni, ker je psihološka stiska ljudi težka, to pa se ne da meriti z nobenim denarjem,” je dejala za STA.
V občini Črna sicer po daljšem obdobju intervencijskih del letos poteka sanacija. Trenutno imajo odprtih okoli 20 projektov po lanski ujmi, a vse, tako županja, zaradi birokratskih ovir morda prepočasi poteka. “Želeli bi si, da bi se dela na terenu bistveno hitreje odvijala,” je dejala.
Podobno izpostavlja župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. “Ogromno je bilo opravljenega, lahko pa bilo zagotovo še več. Ogromno je občini pomenilo nakazilo sredstev, ki smo jih dobili kot predplačilo. Bi pa bilo predvsem treba razmisliti o tem, da bi razbremenili delo državne tehnične pisarne,” je ocenil za STA. Predlaga postavitev meje za vrednost projektov, do katerih pisarna ne bi potrebovala pregledovati projektov.
Trenutno je v slovenjgraški občini v fazi izvedbe okoli 30 projektov, še za 50 projektov čakajo projektno dokumentacijo, pri čemer so nekateri projekti tudi zelo zahtevni. Zaključenih je devet večjih projektov. V tej občini stoji tudi hiša, ki so jo donirala podjetja in jo je dobila poplavljena družina iz Velunje. Pri donaciji se je pokazalo, da lahko tudi takšno velikodušno potezo spremlja precej birokratskih zapletov, a so jih naposled uspeli rešiti.
Medtem na Prevaljah za tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo oz. se bodo morali iz izpostavljenih objektov izseliti, pripravljajo komunalno opremljena zemljišča na dveh lokacijah. “Pri nas tečejo postopki dokaj hitro, ustavi se pa pri državnih procedurah,” je za STA dejal župan Občine Prevalje Matic Tasič. Ta je bil po ujmi tudi v središči hitrega in zelo odmevnega interventnega reševanja oskrbe z vodo za več kot 12.000 prebivalcev prevaljske in še dveh sosednjih občin.
Še nekaj časa bo promet tekel po začasnih mostovih
Leto dni po ujmi v prevaljski občini “delajo na polno”, pravi župan. Večinoma sanirajo plazove in ceste, z mostovi na lokalnih cestah pa še čakajo. “Za most pri Petrolu še nimamo projektne dokumentacije, za leški most čakamo soglasja vseh lastnikov zemljišč,” je pred dnevi povedal Tasič. Na obeh lokacijah so z nemško pomočjo v dveh tednih po ujmi postavili začasna montažna mostova, ki stojita še danes.
Še nekaj časa bo preteklo tudi do izgradnje novega mosta čez Mislinjo v Otiškem Vrhu na državni cesti Slovenj Gradec-Dravograd, kjer od 24. avgusta lani promet poteka čez montažni most.
Kot so za STA pojasnili na direkciji za infrastrukturo, za izgradnjo novega poteka javno naročilo za izbiro projektanta za izdelavo projektne dokumentacije, gradnja pa se bo začela šele po izdelani in revidirani dokumentaciji. Most v Otiškem Vrhu je bil na Koroškem edini v ujmi podrti most na državni cesti, medtem ko je bilo precej več uničenih na občinskih in gozdnih cestah.
O razsežnosti ujme v regiji govorijo tudi potrebna sredstva za intervencije in sanacijo. Vseh 12 koroških občin je za poplačilo intervencijskih stroškov iz državnega proračuna prejelo skupno 37,5 milijona evrov, za nujno sanacijo na občinski infrastrukturi pa nato oktobra lani skupno 75,7 milijona evrov, od tega največ slovenjgraška občina, in sicer 21,4 milijona evrov.
Kot je povedal župan Klugler, imajo za celoten ta znesek, ki je predstavljal 40 odstotkov prvotno ocenjene škode, že podpisane pogodbe z izvajalci del. Prevaljski župan Tasič pa je povedal, da bodo 9,2 milijona evrov, kolikor je njihova občina prejela predplačila, porabili do konca julija.
Pred vrati nova okoljska sanacija, vračajo se turisti
Besnenje narave je dobesedno odplaknilo tudi predhodno 15-letno okoljsko sanacijo Zgornje Mežiške doline, saj je narasla Meža s seboj po celotni dolini prinesla mulj, poln težkih kovin. Del tega mulja so odpeljali na čiščenje v Avstrijo.
Zdaj država snuje nov sanacijski program, ki bo zajel večje območje kot predhodni, in sicer celotno Mežiško dolino in del Dravske doline. “Če bomo uspeli program uskladiti z občinami, pričakujemo, da bo uspešno usklajen in sprejet jeseni,” so za STA pojasnili na okoljskem ministrstvu.
Medtem pa se turisti vračajo v regijo. V slovenjgraški turistični pisarni opažajo veliko prihodov tujih skupin, z odprtjem podaljšane kolesarske poti Štrekna skozi Hudo luknjo pa tudi veliko enodnevnih turistov oz. kolesarjev. “Veseli smo, da ujma ni v tako veliki meri vplivala na to, da bi se turisti bali priti k nam,” je za STA dejala Simona Rubin iz slovenjgraške turistične pisarne.
Vir: STA/Vesna Pušnik Brezovnik