Od načrtovanih 153 milijonov evrov bo Dars za nadaljevanje projektov v teku namenil 123,2 milijona evrov, za predviden začetek novih pa 15,3 milijona evrov. Preostalo odpade na projektiranje in druge postavke. Za obnovitvena dela je za leto 2025 načrtovanih 87,5 milijona evrov.
Stekla bodo dela za nadgradnjo primorske avtoceste med Kozino in Črnim Kalom, ki naj bi bila zaključena še letos. Nadaljevala se bodo dela na odseku dolenjske avtoceste Bič-Trebnje, ki naj bi bila prav tako zaključena letos. V načrtu je tudi začetek del za preplastitev avtoceste med Trebnjim in Novim mestom. Zaključek je predviden v prihodnjem letu.
Letos bodo stekla tudi dela za celovito prenovo odseka med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, ki bodo trajala dve gradbeni sezoni. Med načrtovanimi obnovitvenimi deli na slovenskem avtocestnem omrežju bo prav zadnji projekt tako z izvedbenega kot finančnega vidika po Darsovih najzahtevnejši. Pogodbena vrednost znaša namreč 61,6 milijona evrov. Prva dela za celovito obnovo navedenega odseka štajerske avtoceste so stekla novembra lani, nadaljevala naj bi se v februarju oz. marcu, odvisno od zimskih razmer.
Glavna dela, ki bodo najbolj vplivala na pretočnost prometa, so dela v predorih in na viaduktih, ki bodo potekala v poletnih mesecih 2025 in 2026, ko bo promet potekal po polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer vožnje, zato se posledično pričakujejo tudi daljši zastoji. V vmesnem času se bodo izvajala dela na območjih, ki ne zahtevajo zapore skozi predorske cevi in bo promet urejen z zaporo, ki omogoča prevoznost ceste po dveh zoženih prometnih pasovih v vsako smer vožnje. V tem času zato večjih težav v prometu ne pričakujejo.
Na hitri cesti Razdrto-Vipava-Ajdovščina bo Dars izvajal obsežnejša dela, ki poleg preplastitev in obnove cestišč vključujejo izvedbo dodatnih protivetrnih ograj in dodatne pilotne stene ter prestavitev ležišč viadukta Rebernice v izhodiščno lego. Dela bodo potekala v več fazah do konca leta 2026 in bodo zajemala odseke med Razdrtim, Vipavo, Ajdovščino in pokritim vkopom Vipavski Križ.
Stekla naj bi posodobitev primorske avtoceste med Postojno in Razdrtim, pri čemer bodo zamenjali tudi most čez Pivko. Dela naj bi bila zaključena leta 2027. Še letos naj bi končali obnovo vozne površine med Vrhniko in Logatcem. V Prekmurju naj bi medtem stekla obnova vozne površine na odseku Lendava-Pince, končali naj bi jo leta 2026.
Na gorenjski avtocesti naj bi letos posodobili priključek Hrušica, začeli pa bodo vzpostavljati tudi dolgo pričakovani tretji pas na štajerski avtocestni vpadnici v Ljubljano med Domžalami in Zadobrovo. Dela naj bi bila končana leta 2027. Potekala bo obnova več nadvozov po avtocestnem omrežju.
Predvidoma letos bo Dars zaključil gradnjo vzhodne cevi predora Karavanke, ob ugodni odločitvi sodišča o pritožbi tamkajšnje civilne iniciative pa naj bi vendarle stekla dela na prvem odseku južnega dela tretje razvojne osi pri Novem mestu.
Na severnem delu tretje razvojne osi bodo nadaljevali dela na odseku Šentrupert-Velenje in Velenje-Slovenj Gradec, pri čemer je predviden zaključek gradnje na sklopih B – Škalsko jezero in H – Konovo. Načrtovan je začetek gradnje na sklopih E – Velunja, C – Škale, G – Podgorje in A – Velenje.
Nadaljevali se bosta tudi gradnja cestne povezave Markovci-Gorišnica-Ormož, ki je stekla letos, ter gradnja Serminske vpadnice v Luko Koper, ki naj bi bila zaključena do leta 2026.
Zaključili naj bi ureditev priključka Dragomer na primorski avtocesti pri Ljubljani. Končala naj bi se tudi gradnja polnega priključka predora Šentvid s sočasno ureditvijo Celovške ceste.
Več naložb načrtuje tudi direkcija za infrastrukturo, ki ima letos za upravljanje in redno vzdrževanje državnih cest na voljo 120,7 milijona evrov, za investicijsko vzdrževanje in gradnjo pa 311,9 milijona evrov.
Med večjimi investicijami, katerih zaključek gradnje je predviden letos, na direkciji izpostavljajo povezavo Mežice in Črne na Koroškem skupaj s kolesarsko stezo in dokončanjem rekonstrukcije regionalne ceste. Pogodbena vrednost del znaša nekaj več kot 19 milijonov evrov.
Med vrsto projektov po vsej državi so našteli npr. ureditev ceste Lendava-Pince z izgradnjo traktorsko-kolesarske poti na celotnem odseku ter pločnikov v naseljih, zaključena naj bi bila tudi gradnja obvoznice Mirna.
Med naložbami, ki jih namerava končati direkcija za infrastrukturo, je tudi sanacija brežin Šklendrovec z gradnjo galerije nad zasavsko regionalno cesto med Litijo in Zagorjem. Projekt v skupni vrednosti 9,7 milijona evrov bo s precej zamude zaključen predvidoma poleti.
Sanacija plazov Grahovo druga faza na cesti Kneža-Podbrdo v Baški grapi bo stala 4,7 milijona evrov. Pogodbena vrednost rekonstrukcije ceste med Žago in Kobaridom znaša 8,5 milijona evrov, gradnja vzhodne obvoznice Hrpelj in Kozine, ki je v teku, pa je ocenjena na sedem milijonov evrov.
Rekonstrukcija delov Brkinske ceste je ocenjena na devet milijonov evrov. Uredili bodo cesto skozi Dutovlje v vrednosti 3,3 milijona evrov. Končano bo šest milijonov evrov vredno krožišče Betin kot prva faza gradnje južne blejske obvoznice.
V teku je tudi obnova oz. gradnja več večjih mostov, ki bo predvidoma zaključena leta 2025, med drugim mostu v Stahovici, ki ga je v ujmi leta 2023 odnesla Kamniška Bistrica. Obnovili oz. rekonstruirali bodo med drugim še v ujmi uničena mostova čez Kamniško Bistrico v Domžalah in v Dolu pri Ljubljani, most čez Mislinjo v Otiškem Vrhu ter mostova čez Savo v Logu na cesti in na Soči v Mostu na Soči.
Med številnimi večjimi investicijami, katerih vrednost gradnje je ocenjena na več kot milijon evrov, izvedba gradnje pa je predvidena letos in v prihodnjem letu, so na direkciji med drugim izpostavili prvo etapo zahodne mariborske obvoznice (Streliška-Kardeljeva), rekonstrukcijo ceste Ravne-Dravograd z izgradnjo kolesarske poti, rekonstrukcijo ceste Zagorje-Most čez Savo, ureditve Šmihelske ceste v Novem mestu, ceste Črnivec-Radmirje-Šmiklavž, Šaleške Kidričeve ceste v Velenju, križišča regionalne ceste Kranj-Spodnji Brnik z avtocestnim priključkom Brnik in dela Šmarske ceste v Kopru ter modernizacijo ceste Dolenja Trebuša-Spodnja Idrija in ceste Gorenja vas-Hotavlje.
Vir: STA
