V observatoriju na obrobju največjega delujočega vulkana na svetu Mauna Loa na Havajih že več kot 60 let dokumentirajo vztrajno naraščanje izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Na začetku 2022 so znanstveniki zaznali več kot 50-odstotno zvišanje v primerjavi z začetkom industrijske revolucije.
V mesecih, ki so sledili, smo bili priča ekstremnim vremenskim dogodkom v večjem delu sveta. Vročinski valovi so se na območjih, kjer živi večina svetovne populacije, pojavili v obsežnejši in ekstremnejši obliki. Marca in aprila so najvišje temperature vseh časov zabeležili v Indiji. Te so več tednov vztrajale pri okoli 44 stopinjah Celzija, kar je deset stopinj več od siceršnjih normalnih temperatur. V istem obdobju se je na skoraj 50 stopinj Celzija povzpelo tudi živo srebro v Pakistanu, tamkajšnje oblasti pa so razmere opisale kot “leto brez pomladi”.
Do začetka poletja se je vročina preselila tudi v Evropo, kjer so bili trije meseci od junija do avgusta najtoplejši od začetka meritev. Izjemno visoke temperature so povzročile najhujšo sušo na stari celini vse od srednjega veka. Ta je evropske reke spremenila v blage potoke ali povsem osušila struge.
V primežu sušnih razmer se je znašla tudi Slovenija. Julija se je na slovenskem Krasu na tisoče gasilcev skoraj dva tedna trudilo pogasiti največji gozdni požar v novejši slovenski zgodovini. Rekorden obseg gozdnih požarov pa je bil zaznan tudi na ravni celotne Evrope. Ognjeni zublji so poleg Slovenije huje prizadeli tudi Avstrijo, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Portugalsko, Romunijo in Španijo.
Poletje 2022 so zaznamovale tudi nenavadno visoke temperature v Severni Ameriki in na Kitajskem. Znanstveniki so vročinski val na Kitajskem označili za najbolj intenziven in obsežen, kar so ga kdaj izmerili na svetu. V teh razmerah je gladina reke Jangce padla na najnižjo doseženo v zadnjih več kot sto letih.
Zaradi vse bolj ogretega ozračja, ki zadržuje več vodne pare kot hladnejši zrak, so dele sveta v preteklem letu prizadele tudi intenzivne padavine. Katastrofalne poplave v Pakistanu so septembra prizadele tretjino države in razselile več kot 30 milijonov ljudi. Tamkajšnje oblasti so se med drugim soočale s strahotnim pomanjkanjem hrane in zdravil. O poplavah so poročali tudi iz Avstralije.
Za dodaten pesimizem v že tako podnebno zaostrenih razmerah so poskrbeli tudi podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o negativnih vplivih izrednih vremenskih razmer na zdravje ljudi. Po navedbah WHO so vročinski valovi v Evropi v preteklem letu terjali vsaj 15.000 smrtnih žrtev.
Do leta 2100 pa bi lahko bili razlog za 90.000 smrti Evropejcev letno, je sklenila Evropska agencija za okolje (EEA) in opozorila, da bi se število smrti, če bi svet izpolnil zavezo in segrevanje ozračja omejil na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, k čemur so se države zavezale s podpisom pariškega sporazuma leta 2015, zmanjšalo na 30.000 letno. Kot svarijo znanstveniki, se svet glede na trenutne količine emisij toplogrednih plinov od tega cilja vse bolj oddaljuje, ekstremni vremenski dogodki pa bodo postali vse pogostejši in intenzivnejši.
Velikanska škoda, ki so jo v preteklem letu utrpele države, kot je Pakistan, pa je znova v ospredje potisnila razprave o odgovornosti bogatejših držav globalnega severa za posledice podnebnih sprememb v manj razvitih državah. Opozorila, da si z odlaganjem podnebne pravičnosti do najbolj ranljivih držav bogatejše pišejo “smrtno obsodbo”, so bila tudi rdeča nit letnih podnebnih pogajanj Združenih narodov v Egiptu.
Čeprav pogajanja v okviru COP27 med vmesnimi postanki niso kazala napredka, so delegacije iz skoraj 200 držav v podaljških konference vendarle dosegle zgodovinski dogovor o ustanovitvi sklada za povrnitev izgub in škode državam, ki so najbolj izpostavljene posledicam podnebnih sprememb.
Na drugi strani pa je zmanjkalo politične volje za sprejetje konkretnejših zavez največjih svetovnih onesnaževalcev glede zmanjšanja izpustov in opustitev rabe fosilnih goriv ter blažitve podnebnih sprememb. Kot je za STA nedavno povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, denar za ublažitev posledic ne bo pomagal nikomur, če nam podnebne spremembe uidejo z vajeti.
“Ta hip gremo že proti dvema stopinjama Celzija oz. če upoštevamo še negotovosti, skoraj proti trem stopinjam na globalni ravni. To pa regionalno, na primer za Evropsko unijo, že pomeni vsaj tri do štiri stopinje višje temperature do konca stoletja,” je opozorila.
Na manj odločno ukrepanje na področju opuščanja fosilnih goriv je med drugim vplivala tudi energetska kriza, ki jo je sprožil ruski napad na Ukrajino in posledično uvedene zahodne sankcije proti Rusiji. Nekatere države so namreč v gorečem iskanju alternativ ruskim energentom obudile opuščene načrte na področju pridobivanja fosilnih goriv.
Ameriški naftni sektor je na primer krizo izkoristil za krepitev izvoza utekočinjenega zemeljskega plina, britanska vlada pa je po letih odlaganj prižgala zeleno luč projektu novega premogovnika v Cumbriji na severozahodu države.
Predstavniki oblasti so ob tem izrazili prepričanje, da bo imel predlagani projekt nevtralen učinek na podnebne spremembe in je kot takšen skladen s politikami na tem področju. Na drugem bregu okoljevarstveniki opozarjajo na škodljive posledice projekta, ki bo po njihovem mnenju prispeval k dodatnim globalnim emisijam toplogrednih plinov. “Vlada tvega, da bo postala velesila v podnebni hinavščini,” je za britanski časnik Guardian nedavno povedal Doug Parr iz britanske izpostave Greenpeaca.
Kar zadeva spopadanje z energetsko krizo, pa je preteklo leto prineslo tudi nekaj optimizma. V večini evropskih držav so se namreč okrepile želje glede samooskrbe na področju zagotavljanja energetskih virov, kar je na ravni EU vodilo tudi v sprejemanje ukrepov za pospešitev energetske tranzicije k obnovljivim virom energije v prihodnjih letih. Več odgovorov o tem, v kolikšni meri in kako hitro bodo ti v posameznih državah tudi uresničeni, bo zagotovo dalo leto 2023.
Besedilo: Laura Štraser
