Ob koncu leta 2019 so na Statističnem uradu Republike Slovenije objavili najnovejše uradne statistične podatke o stanju v državi. Mi bomo predstavili le nekaj izbranih statističnih podatkov, ki so zaznamovali leto 2019.
Število prebivalcev Slovenije naj bi raslo do 2023
Število prebivalcev in prebivalk Slovenije naj bi se po projekcijah povečevalo približno do leta 2023, nato naj bi začelo počasi upadati. V naslednjih desetletjih naj bi se zelo spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. V 2018 so bili prebivalci in prebivalke, stari 65 ali več let, 19,4 % celotnega prebivalstva; do 2055 naj bi se ta odstotek povečal na skoraj 32 %, do 2100 pa na nekaj več kot 31 %.
Več moških kot žensk
Prebivalstvo Slovenije je 1. julija 2019 sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk, skupaj 2.089.310 prebivalcev in prebivalk. Prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu na sedanjem ozemlju Slovenije, je bilo med prebivalci in prebivalkami več moških kot žensk. Táko številčno razmerje med spoloma je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk. Med državami članicami EU-28 je več moških kot žensk le še med prebivalstvom Švedske, Malte in Luksemburga.
Prebivalstvo
Slovenija ima skoraj 2.090.000 prebivalcev, njihova povprečna starost je 43,4 leta, 20 % prebivalcev pa je starih najmanj 65 let. V 2018 se je na dan rodilo povprečno 54 otrok, povprečno 56 prebivalcev na dan je umrlo, 78 se jih je priselilo iz tujine, 37 se jih je odselilo, 40 se jih je poročilo in 12 se jih je ločilo.
Stopnja brezposelnosti se niža
Stopnja anketne brezposelnosti je bila v 3. četrtletju 2019 4,8-odstotna; to je bila ena nižjih vrednosti tega podatka po letu 2008, ko je bila najnižja (v 3. četrtletju 2008: 4,1-odstotna).
Revščina
Po zadnjih podatkih (za 2018) živi v Sloveniji z dohodki, ki so nižji od praga tveganja revščine, oz. pod pragom tveganja revščine 13,3 % ali 268.000 ljudi, kar je enako kot v letu prej. Letni prag tveganja revščine je dosegel najvišjo raven; glede na prejšnje leto se je zvišal za 318 EUR; za enočlansko gospodinjstvo je znašal 662 EUR na mesec (7.946 EUR na leto). Pred gospodarsko krizo je bil v Sloveniji relativno reven skoraj vsak 9., ob začetku krize vsak 8., vmes vsak 7., v zadnjem letu pa ponovno vsak 8. prebivalec. Če osebam pod pragom tveganja revščine prištejemo še resno materialno prikrajšane in osebe, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, dobimo 326.000 ljudi (16,2 %), ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti (vsak 6.), to je približno 19.000 ljudi manj, kot jih je bilo v prejšnjem letu. 14.000 ljudi izmed teh pa po svojem težkem položaju še posebno izstopa; to so tisti, ki so v preseku vseh treh kazalnikov socialne izključenosti, a se je tudi število teh glede na prejšnje leto zmanjšalo za 7.000.
Plače rastejo
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2019 je bila nominalno za 4,3 %, realno (tj. ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) pa za 2,6 % višja kot za isto obdobje prejšnjega leta. Če bi se taka rast plač nadaljevala do konca 2019, bi bila to najvišja rast plač v zadnjih 10 letih. Povprečna bruto plača za september 2019 je znašala 1.712,11 EUR.
Gospodarsko razpoloženje se slabša
Gospodarsko razpoloženje se je v 2019 precej poslabšalo; vrednost tega kazalnika je bila v Sloveniji nazadnje tako nizka konec 2014. Podobno je bilo tudi v celotni EU-28, le da je bil upad v povprečju še nekoliko nižji kot v Sloveniji. Pri nas je zaupanje potrošnikov v zadnjem letu (november 2018–november 2019) najbolj upadlo v gradbeništvu; v trgovini na drobno je na začetku leta še naraščalo, v zadnjih mesecih pa je tudi v tej dejavnosti nekoliko upadlo.
Cene se dvigajo
Od januarja do konca novembra 2019 so se cene v povprečju zvišale za 2 %, od novembra 2018 do novembra 2019 (v enem letu) pa za 1,4 %. Letno inflacijo so najbolj višale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,4 %) ter višje cene raznovrstnega blaga in storitev (predvsem za 14 % dražje zdravstveno zavarovanje), blažile pa so jo predvsem nižje cene goriv in energije (za 2 %).
Spletno nakupovanje narašča
Spletno nakupovanje še vedno narašča. Vsaj en spletni nakup je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v prvem četrtletju 2019 opravilo 56 % oseb (16–74 let).
43 % e-kupcev je prek spleta kupovalo oblačila, športno opremo ali obutev.
37 % e-kupcev je prek spleta kupovalo dobrine za gospodinjstvo (belo tehniko, pohištvo itd.).
31 %e-kupcev je prek spleta rezerviralo počitniške aranžmaje ali nastanitve.
24 % e-kupcev je prek spleta kupilo letalske karte ali organiziralo prevoze (najem avtomobila, ipd.).
Gospodarska rast nad evropskim povprečjem
Gospodarska rast se je po naglem naraščanju v prejšnjih letih in potem ko je obseg bruto domačega proizvoda v 2017 presegel najvišjo predkrizno vrednost iz leta 2008, umirjala. V prvih treh četrtletjih leta 2019 se je obseg bruto domačega proizvoda glede na isto obdobje prejšnjega leta povečal za 2,7 %, kar je bilo zmernejše povečanje kot v zadnjih letih, vendar še vedno višje od evropskega povprečja.
Pridelek žita večji, pridelek sadja manjši kot v 2018
40 % celotne površine njiv je bilo v 2019 posejane s koruzo. Pridelek koruze za zrnje bo po pričakovanjih približno tak kot v 2018.
6 % celotne površine njiv je bilo posejane s pšenico, našim najpomembnejšim krušnim žitom. Pridelek pšenice v 2019 je bil največji pridelek v zadnjih 20 letih.
Za 30 % je bil pridelek hmelja v 2019 lažji od pridelka v 2018. Slabši pridelek hmelja v primerjavi z letom 2018 je bil v glavnem posledica manj ugodnih vremenskih razmer (nižjih temperatur in toče).
108.000 ton je v 2019 tehtal pridelek grozdja, kar je 15 % manj kot v 2018.
Za 6 % naj bila po prvi oceni vrednost kmetijske proizvodnje v 2019 nižja kot v 2018. Znašala naj bi 1.320 mio. EUR.
Do konca letošnjega septembra več kot 13 milijonov prenočitev
V turističnih nastanitvenih obratih je bilo do konca septembra 2019 zabeleženih več kot 5 milijonov prihodov turistov (tujih skoraj 4 milijone, domačih nekaj več kot milijon) in nekaj več kot 13 milijonov njihovih prenočitev (tuji turisti so jih ustvarili 9,6 milijona, domači 3,5 milijona).
Dolg in primanjkljaj
31,8 mrd. EUR je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države.
15.259 EUR je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države na prebivalca Slovenije.
68 % je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države v deležu BDP.
Za 3% je bil nižji dolg države v deležu BDP ob koncu prvega polletja 2019 kot konec leta 2018.
13 odstotnih točk Za toliko nižji je bil dolg Slovenije ob koncu prvega polletja 2019 od povprečja EU-28 (80 % BDP).
Izobraževanje
Slovenija je z deležem mladih (30–34 let) z doseženo terciarno izobrazbo (42,7 %) in z
nizko stopnjo zgodnje opustitve šolanja (4,2 %) v letu 2019 dosegla in presegla dva od
ključnih ciljev strategije Evropa 2020. Z visokim deležem otrok in mladih, vključenih v vse ravni formalnega izobraževanja, in tudi z visokim deležem tistih, ki izobraževanje zaključijo, je Slovenija med državami članicami OECD in EU ena prvih. Posledično se je v
zadnjih letih precej izboljšala izobrazbena sestava prebivalstva: po deležu mladih s terciarno izobrazbo se je Slovenija v zadnjih letih dvignila nad povprečje držav članic celotne EU. Tudi po deležu odraslih (25–64 let), vključenih v različne oblike formalnega in/ali neformalnega izobraževanja v letu 2018 (11,4 %), je Slovenija nekoliko nad povprečjem držav članic EU (11,1 %).
Odpadki
V Sloveniji je v 2018 nastalo 8,4 milijona ton odpadkov oziroma skoraj 36 % več kot v 2017. Povečanje količin v Sloveniji nastalih odpadkov je bilo posledica povečanja količin gradbenih odpadkov. Gradbeni odpadki so namreč bili 59 % vseh v Sloveniji nastalih odpadkov in so se glede na leto 2017 povečali za skoraj dvakrat.
Celoten pregled podatkov si lahko ogledate na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije TUKAJ.
BESEDILO: Stat.si
