V Sloveniji je obvezno cepljenje psov proti steklini, priporočena pa so cepljenja tudi za nekatere druge bolezni. Preverite kdaj je najbolj ustrezen čas za cepljenje, kdaj in kako začne cepivo delovati ter katere kužne bolezni je priporočljivo preprečevati z ustreznim in rednim cepljenjem.
V Sloveniji obvezno cepimo pse proti steklini. Po novem pravilniku za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline se cepi pse prva tri leta enkrat na leto, nato pa po navodilih proizvajalca, to je na dve oziroma tri leta. Prvo cepljenje mora biti opravljeno med 3. in 4. mesecem starosti. V primeru, da se le-to zamudi pa se smatra kot prekinitev in je zato potrebno psa ponovno cepiti enkrat letno tri leta zapored! Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS) v petem odstavku 6. člena določa, da morajo imetniki živali izvajati ukrepe, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo. Cepljenje proti steklini je eden izmed teh ukrepov. Če fizična oseba ne izvede ukrepov, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo se lahko kaznuje z globo od 125 do 417€. Pse je priporočljivo cepiti še proti naslednjim boleznim: pasja kuga, pasja parvoviroza, leptospiroza, nalezljivi hepatitis psov in kužni kašelj.
KDAJ CEPITI PSA?
Cepljenje psu ne zagotavlja trajne zaščite, zato ga je potrebno redno ponavljati. V Sloveniji veterinarji upoštevajo program, pri katerem z enim odmerkom hkrati zaščitimo pse proti vsem petim nalezljivim boleznim. Cepljenje proti steklini izvedemo posebej, lahko pa damo zdravemu psu odmerek cepiva proti steklini obenem z drugim cepljenjem. Najzgodnejše obdobje za cepljenje je starost od 6 do 8 tednov. Psa izjemoma cepimo pred šestim tednom starosti le, če živi v okolju, kjer se lahko zlahka okuži z povzročitelji bolezni (vzrejališča, zavetišča…). Psičkov mlajših od 4 do 5 tednov pa vsekakor ni priporočljivo cepiti. Drugo cepljenje se priporoča v starosti od 10 do 12 tednov, tretje pa pri 14 do 16 tednih. O programu cepljenja se je potrebno dogovoriti z veterinarjem.
MLADIČI POTREBUJEJO VEČ ZAPOREDNIH CEPLJENJ:
Pasji mladički dobijo protitelesa od svoje matere prek posteljice, po rojstvu pa tudi z mlezivom (kolostrum oz. prvo mleko). Starost, v kateri psa lahko učinkovito zaščitimo s cepljenji, je sorazmerna s količino od matere prejetih protiteles. Visok delež teh protiteles v mladičevem krvnem obtoku blokira učinkovitost cepljenja, ko pa ta delež pade na dovolj nizko raven, je cepljenje uspešno. Prejeta protitelesa od matere v krvnem obtoku mladičev krožijo več tednov. Težava pa je, ker obstaja obdobje dovzetnosti, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov, med katerim je maternalnih protiteles premalo, da bi zagotavljala učinkovito zaščito pred povzročitelji bolezni, hkrati pa jih je še vedno preveč, da bi cepivo učinkovito delovalo in tako ustvarilo zaščito. V tem obdobju so mladiči zelo dovzetni za kužne bolezni in lahko zbolijo kljub temu, da so cepljeni. Dolžina obdobja dovzetnosti pa se razlikuje od legla do legla in celo med mladiči iz istega legla.
KDAJ ZAČNE CEPIVO DELOVATI:
Cepivo takoj po cepljenju ne nudi zaščite, ampak mora telo prepoznati antigene, reagirati nanje in jih imunskemu sistemu vtisniti v “spomin”. Pri večini živali do zaščite pred boleznimi ne pride do vsaj petega dneva po cepljenju. Polna zaščita po cepljenju pa se ponavadi razvije v dveh tednih po prejetju cepiva. Da pa se razvije učinkovita zaščita, je potrebno v nekaterih primerih psa cepiti dvakrat ali večkrat zapored v presledku nekaj tednov.
BOLEZNI PROTI KATERIM JE PSA POTREBNO CEPITI ALI PA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO:
STEKLINA: je smrtna, virusna bolezen, za katero lahko zbolijo vsi sesalci. Je ena od najstarejših zoonoz, ker se lahko prenaša iz živali na človeka. Prenaša se s slino, najpogosteje ob ugrizu okužene ali obolele živali. Možna je tudi okužba, če okužena slina pride v stik z poškodovano kožo ali sluznicami oči, nosu ali ust. Virus je lahko prisoten v slini in se lahko prenaša naprej že več dni prej, preden se pojavijo klinični znaki. Pri psih in mačkah je to 3 do 5 dni pred izbruhom bolezni. Na mestu poškodbe nekaj časa ostane, se tu razmnožuje, nato preko perifernega živčevja potuje do možganov, kjer povzroči spremembe možganskih celic. Nekaj dni pred poginom spet preko perifernih živcev potuje do perifernih živčnih pletežev in slinskih žlez. Bolezenski znaki: nagla sprememba obnašanja: napadalnost, nemirnost ali pretirana umirjenost. Izguba apetita in besno grizenje ali požiranje različnih predmetov kot so les, kamenje. Pretirano slinjenje, naježena dlaka, pojavljati se pričnejo paralize mišic okončin.
PASJA KUGA: se prenaša s kapljično okužbo. Zanjo lahko zbolijo psi vseh starosti, najhuje pa prizadene mladiče. Umrljivost je zelo visoka. Bolezenski znaki: driska, visoka telesna temperatura, kašelj, vnetje očesnih veznic in izcedek iz nosu. Znakom ponavadi sledi pljučnica, paraliza in pogin. Psom, ki so bolezen preživeli lahko ostanejo trajne posledice v obliki živčnih znakov.
PASJA PARVOVIROZA: med psi se prenaša s stikom okuženih iztrebkov ali izbljuvkov, med populacijo dovzetnih psov se prenaša z dotikom, z okuženimi oblačili, s posodami ali igračami. Virus lahko v zunanjem okolju preživi tudi več mesecev, zato je možna okužba tudi brez neposrednega stika z drugimi psi. Zbolijo lahko vsi psi, bolezen pa najbolj prizadene mladiče. Bolezenski znaki: hudo bruhanje in obilna driska neprijetnega vonja, ki jo velikokrat spremlja kri. Posebej pri mladičih se posebej hitro pojavi huda dehidracija, ki lahko napreduje v kolaps in pogin. Pri mladičih ponavadi pride do pogina zaradi odpovedi srca, pri preživelih pa se lahko pojavijo težave s srcem kasneje v življenju. Brez intenzivnega zdravljenja večina mladičev pogine. Kljub uspešnemu zdravljenju pa uspešno okrevanje in preživetje nista zajamčena.
LETOSPIROZA: je bakterijska bolezen, ki se lahko prenese tudi na človeka. Povzroča poškodbe jeter in ledvic. Bolezenski znaki: visoka vročina, bolečine v mišicah, bruhanje, zlatenica, krvavitve iz sluznic… Pogin ponavadi nastopi zaradi odpovedi jeter in ledvic. Okužene živali izločajo povzročitelje bolezni v okolje z urinom, kjer lahko ob ustreznih razmerah preživijo precej dolgo. Pogosti prenašalci letospiroze so tudi glodalci.
NALEZLJIVI HEPATITIS PSOV: je nalezljiva virusna bolezen psov. Povzročitelj se med psi prenaša s slino, urinom in z iztrebki. Povzročitelj napade ledvice, jetra, oči in dihala, najbolj dovzetni pa so mladički, pri katerih je višja tudi umrljivost. Bolezenski znaki: visoka vročina, bolečina v predelu trebuha, driska, bruhanje, obolenje dihal in očes.
KUŽNI KAŠELJ: se kapljično prenaša z obolelih živali na zdrave pse. Podobno kot pri človeških prehladih se tudi pasji kužni kašelj najlažje prenese tam, kjer so osebki bolj tesno skupaj, recimo pasje šole, zavetišča, razstave… Bolezen ima več različnih povzročiteljev, tako bakterijskih kot virusnih. Bolezenski znaki: glavni znak je suh kašelj, ki lahko v nekaterih primerih napreduje v pljučnico. Zavračanje hrane, povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu in oči, apatičnost, oteženo dihanje… Zdravljenje je v večini uspešno, vendar je preprečevanje boljše kot zdravljenje.
VIR: Pes moj prijatelj (Boštjan Vidic) in VP Ljubljana
