Spomladi je odmevalo razkritje, da so nekateri koroški kmetje po svojih njivah in travnikih v veri, da gre za apno, raztrosili belo snov, za katero se je pozneje izkazalo, da je industrijska sadra. Snov, za katero uradno izvor še ni znan, so nekateri kmetje raztrosili po njivah in travnikih, nekateri pa so jo ob razkritju afere še imeli na kupu na svojih zemljiščih.
Tem je okoljski inšpektorat naložil odstranitev teh kupov. Po poročanju Večera so kmetje vložili pritožbe zoper odločbe inšpektorata, ministrstvo za okolje in prostor jim je ugodilo, zato se je zadeva vrnila organu prve stopnje v ponovno odločanje.
Kmetje so v pritožbah med drugim navajali, da so podali potrebne identifikacijske podatke – registrsko številko vozila, s katerim je bila sadra pripeljana, prav tako so opisali tovornjak, navaja časnik.
Dodaja, da bo v ponovljenem postopku moral prvostopenjski organ najprej ugotavljati v smeri, kdo je odpadke nezakonito odložil na omenjenih zemljiščih. Če bodo pristojni v ponovnem postopku odkrili izvirnega povzročitelja odpadkov, bo odločba za odstranitev odpadne sadre izdana njemu.
S policije pa so za časnik sporočili, da predkazenski postopek v tej zadevi še poteka. Konec maja letos so sicer s Policijske uprave Celje sporočili, da so v zvezi z nedovoljenim odlaganjem prek 500 ton sadre na kmetijskih zemljiščih na Koroškem kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja osumljene štiri fizične in dve pravni osebi. Napovedali so vložitev kazenske ovadbe, osumljenim grozi zaporna kazen.
Na kmetijskih površinah, kjer je bil sadri podoben industrijski odpadek raztrosen, so v večjem delu zasajene kulture, namenjene za pripravo krme za živali (travniki, koruza za silažo), manjši del je namenjen pridelavi rastlin za prehrano ljudi. Do zdaj opravljene analize na kmetijskih pridelkih niso pokazale povišanih vrednosti težkih kovin, pojasnila kmetijskega ministrstva navaja časnik.
Inšpekcijski postopki so v določenih primerih še v teku, kar velja tudi v delu preverjanja skladnosti pridelkov izvajalcev dejavnosti. “Smiselno je pričakovati, da se lahko učinek raztrosa izkazuje v daljšem časovnem obdobju, zato bo stanje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin spremljala tudi v nadaljevanju,” so za časnik še navedli na kmetijskem ministrstvu.
Sicer pa je, kot je znano, končno poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije, ki ga je ta pripravil po opravljenih analizah vzorcev tal z 11 zemljišč na Koroškem, kjer je bila nelegalno posipana sadra, navajalo, da na nobenem preiskovanem vzorčnem mestu mejne imisijske vrednosti težkih kovin niso bile presežene.
Medtem pa so analize same sadre med drugim pokazale na več desetkrat presežene dovoljene vrednosti svinca. Za najmanj enega od vzorcev pa je inšpektorat za okolje in prostor ugotavljal, da bi lahko material izviral iz steklarske industrije.
