Krek je že poleti napovedoval močan drugi epidemični val. “To napovedovanje je imelo za posledico kar nekaj groženj, ki sem jih dobival,” je dejal. Zadnjo grožnjo s smrtjo je dobil v petek, poleg tega mu vsakič, ko pride iz stavbe Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), nekdo sledi, pravi. Ob tem pa opozarja, da ni NIJZ tisti, ki sprejema ukrepe, pač pa je NIJZ del svetovalne skupine, ki predlaga politiki strokovne ukrepe. NIJZ ji posreduje aktualne epidemiološke podatke.
Po njegovi oceni vlada ni zamujala pri sprejemanju ukrepov, ampak se ljudje dejansko manj držijo ukrepov kot spomladi. Verjetno so zaradi uspešnega soočenja s spomladanskim valom epidemije mislili, da bo prav tako preprosto obvladati jesenski val, a je ta bistveno močnejši, zato zahteva še bolj dosledno izvajanje preventivnih ukrepov.
Po drugi strani pa je bilo ob začetku drugega vala izhodišče v Sloveniji slabše kot denimo v Franciji in Španiji, saj je imela Slovenija že poleti manjši epidemični val zaradi prenosa okužb z Balkana. Na to podlago je prišel še drugi val, s katerim se sedaj bori praktično celotna Evropa. In če že poleti ne bi začeli sprejemati nekaterih ukrepov ob prehajanju hrvaško-slovenske meje, bi imeli po oceni Kreka že tedaj še hujšo situacijo.
Ocenil je, da so omejitveni ukrepi, ki jih je vlada sprejela v zadnjih tednih, uspešni, saj so ustavili nezadržno rast okuženih, a smo zdaj obstali na točki, ko se pričakuje, da se bo krivulja začela spuščati tako kot v vseh drugih evropskih državah.
“Če se bomo zelo potrudili z upoštevanjem pravil, lahko pričakujemo, da bi se do novega leta lahko lepo znižalo število okuženih na dan,” je poudaril. Če se bo epidemija zniževala tako počasi kot zdaj, bi po njegovi oceni na razumne številke lahko prišli nekje marca.
A ob tem opozarja, da če bo drugi val trajal do marca in bodo druge države vstopile v tretji epidemični val, se bodo razmere verjetno pri nas spet poslabšale in se obeta spet hujši tretji val. “Nočem strašiti, ampak dejstvo je, da je to ena od slabših možnosti,” je pojasnil.
Da se krivulja novembra ni še naprej zniževala tako kot v nekaterih drugih državah, je po njegovi oceni posledica tudi pandemske utrujenosti. “Ljudje so naveličani vsega, situacija je zelo obremenjujoča za vse,” je dejal.
Hkrati pa so se ljudje verjetno zbirali brez upoštevanja ukrepov ob 1. novembru in martinovanju, razmere je dodatno poslabšal vdor okužb v domove za starejše ter njegovo širjenje med zaposlenimi v zdravstvu in tudi na delovnih mestih. Problem je, da virus velikokrat prenašajo na videz popolnoma zdravi posamezniki, ki jih brez testiranja ne moremo odkriti, je opozoril.
Žarišča so tudi delovne organizacije. Kar četrtina okuženih je NIJZ poročala, da so se najverjetneje okužili na delovnem mestu. Ob tem je priznal, da težko preverjajo, ali je ta podatek tudi realen glede na to, da epidemiologi tega ne morejo spremljati bolj natančno.
V vsakem primeru pa si na NIJZ želijo, da bi od doma delalo več ljudi, saj jih sedaj dela bistveno manj kot spomladi in bistveno manj kot ponekod v Evropi. Ob tem Krek ugotavlja, da v podjetjih, ki so se resno lotila protikoronskih ukrepov in prilagodila način dela – med drugim nekatera tudi izvajajo hitre teste -, beležijo zelo dobre rezultate.
Izpostavil je podjetje Pivka Perutninarstvo, kjer jim je zaradi visokega števila okužb grozilo, da bodo morali zapreti proizvodnjo. V sodelovanju z NIJZ so nato uredili razmere in tam sedaj v celoti obvladujejo razmere.
“Virus je bitje, ki ne pozna zaprtih, odprtih ali javnih prostorov, okuži kjerkoli in kogarkoli je možno. Če preprečimo prenos, je ta linija virusa mrtva. Če ne prekinemo njegovega razmnoževanja, poteka širjenje ob neupoštevanju ukrepov eksponentno, ne linearno,” je opozoril.
Zato je po njegovih besedah tako pomembno zmanjšanje števila stikov, vsaka aktivnost, ki jo izvajamo za zmanjšanje tveganja prenosa okužbe, pa pripomore v boljšim rezultatom. “Čisto vsi smo pomembni. Vsak človek, ki ostane neokužen, je pomemben. Pomembni so varni mehurčki, ko se družite z manjšim številom ljudi, ker ljudje se pač moramo družiti, toda družimo se v manjših skupinah in varnem okolju, to je družina in izbrani prijatelji. Sedaj so prisotni že testi, ki lahko dodatno zagotavljajo varnost v teh mehurčkih,” je bil jasen.
Tudi Kreka so jeseni zalotili, kako na bencinski črpalki, ko je točil gorivo, ni nosil maske. Kot pravi, vedno nosi masko, a se je to zgodilo kot posledica utrujenosti, ko je šel plačat, si je nadel masko. Bo pa plačal kazen za to, saj je v inšpekcijskem postopku.
Za strokovnjake na področju javnega zdravstva je v tem trenutku ključno, da ljudje sprejmejo nov, preventiven način vedenja, s ključnimi ukrepi, ki so že vsem dobro znani: nošnja zaščitne maske, vzdrževanje zadostne medosebne razdalje ter higiena rok, kašlja in kihanja ter v zimskem času zelo pomembno pravilno prezračevanje zaprtih prostorov. Zaveda se, da gre pri takih spremembah za tek na dolge proge, saj jih ljudje sprejemajo počasi.
Ob tem je potegnil smernice z epidemijo aidsa izpred nekaj desetletij. “Kar smo se takrat naučili, je treba upoštevati tudi zdaj. Vsak, ki ga srečate, je potencialno okužen. Ko smo to spoznali pri aidsu in to prakso začeli uvajati v zdravstvu in povsod drugod, smo začeli obvladovati virus. Do takrat pa je bila situacija zelo žalostna,” se je spominjal.
Eno od rešitev za obvladovanje epidemije vidi v cepivu proti covidu-19. Pričakuje, da bodo do poletnih mesecev precepili od 50 do 60 odstotkov prebivalstva. Zmotno je namreč mišljenje, da bi z obsežnim valom okužb dosegli zadostno naravno prekuženost, saj so raziskave pokazale, da imunost pada in lahko posameznik zboli ponovno.
Kot negativno ocenjuje tudi razdvojenost med prebivalci – nekateri zelo dosledno upoštevajo ukrepe, drugi pa zanikajo obstoj virusa. Svoje je po njegovi oceni prispevala tudi politična srenja. “Vse politične stranke bi se morale poenotiti in dati ljudstvu enotno sporočilo,” je pozval.
Opozoril je še, da so razmere v zdravstvu kritične. “To ni v mejah, ki jih zdravstvo zmore. To zmoremo zaradi etike, morale in dobrih ljudi, ki razumejo, da moramo zdaj stisniti in delati. Ampak ko opazujemo zdravstvene delavce vidim, da so na meji zmožnega,” je dejal.
Ljudem zato sporoča, da v zdravstvu ni več rezerv, saj tudi zdravstveni kader zboleva: “Ne moremo dati k postelji nekoga iz drugega sektorja, ampak moramo dati tja usposobljenega človeka. Poslušajte stroko in sledite ukrepom, ki vam jih predlaga, ne nasedajte kvazi strokovnjakom.”
Pogovarjala se je Anja Gorenc
