V splavarskem pristanu na Gortini je bilo že zgodaj spomladi mogoče opaziti ogromne kupe še neobdelanega lesa, hlodov in desk, ki so hitro kopneli, ko so se tesarji in splavarji lotili dela. Po dobrem mesecu dni trdega dela je bil prvi splav, tako imenovani Taljanšek, že nared. Skozi bogato tradicijo splavarjenja v naši regiji so nas Koroški splavarji popeljali v četrtek, 15. junija 2023, ob 11. 30 v splavarskem pristanu na Gortini, na Muti.
Današnji sogovorniki na novinarski konferenci so bili: državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič, županja Občine Muta Angelca Mrak, flosarski gospodar Anton Gostenčnik in vodja turizma ter organizator programsko tržnega področja splavarjenja Martina Verčkovnik.
Vsi prisotni – med njima sta bila tudi župan Občine Vuzenica Franjo Golob ter župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik – so bili najprej deležni toplega sprejema flosarjev in zanimivega praktičnega prikaza obdelave lesa, ki nas je popeljal v bogato zgodovino splavarjenja, ki je nekoč bila ena ključnih dejavnosti v Dravski dolini.
»Če že več kot dvajset let obujamo in ohranjamo tradicijo flosarjev v naših krajih, v Dravski dolini, pojdimo še po njihovi poti« predlaga Miha, najstarejši še živeči flosar. Odločitev je bila pozitivno sprejeta tudi med ostalimi splavarji, ki so se letošnjo pomlad skupaj z gozdarji, logarjem, sekači in konji podali v gozd. Posekali so drevesa, jih pripravili na transport do »lenštata« – splavarskega pristana s konjsko vprego ter les pripravili za gradnjo novega splava – Taljanška.
Od spravila lesa do sestavljanja splavov
Transport in prodaja lesa po reki Dravi je prav gotovo zaznamoval Dravsko dolino. Koroški splavarji danes pripovedujejo zgodbe v kakšnih razmerah so živeli naši predniki, kakšne navade, običaje in šege so poznali, s čim so se ukvarjali in preživljali in kako je spravilo, prodaja in transport lesa iz bogatih pohorskih gozdov z lesom zaznamovalo ljudi ob reki.
Sezona splavarjev se je pričela. V splavarskem pristanu na Gortini je že živahno, furmani že dovažajo les, splavarji pa ga pripravljajo za sestavljanje splavov. Tesarji »tesejo« les in že se prične sestavljati okvir Taljanška.
Anton Gostenčnik, flosarsi gospodar o novem splavu Taljanšku: »Gre za 24 metrov dolg in pet metrov širok flos, za katerega smo porabili 58 kubičnih metrov lesa, na njem pa je prostora za okoli petdeset ljudi. Mogoče ga je združiti tudi z drugim splavom in lahko tako skupaj po reki popeljemo tudi do sto gostov. Kot pravi flosarski gospodar Anton Gostenčnik, so trdno odločeni, da bodo letos in v prihodnjih letih na Koroško in v Zgornjo Dravsko dolino privabili še več turistov.«
VIDEO – Izjava flosarskega gospodarja Antona Gostenčnika:
Les iz Pohorskih gozdov je cenjen in dobro plačan
V lenštat se med vsem dogajanjem s konjsko vprego pripelje sam lesni trgovec, gospodar se pogovori z »kormonišem« izroči mu predplačilo in ker je s kupcem v Osijeku vse dogovorjeno »kormoniš« s prodajo ne bo imel posebnih težav. Pohvali delo splavarjev.
Anton Gostenčnik, flosarski gospodar: »Koroški splavarji, ki v splavarskem pristanu na Gortini na Muti že 23 leto ohranjamo tradicijo splavarstva lahko danes s ponosom povemo, da se je turistično življenje ob reki Dravi resnično začelo prebujati. Vse to nam je dalo nov zanos in odraz tega so tudi naši novi splavi. V preteklosti smo se že spraševali, kako bo s splavarjenjem naprej, turizma se namreč ne da delati na enem dvorišču, potrebno je slediti novim trendom, podoživljanjem naravnih lepot, ki jih tukaj prav gotovo imamo. Namen Koroških splavarjev je še bolj izpostaviti našo bogato dediščino in celotno ozadje splavarske zgodbe, zato smo se odločili širši javnosti prikazati, kako je nekoč potekala sama splavarska zgodba vse od podiranja do prodaje lesa in potovanja naprej po reki Dravi.«
Splav je sestavljen in pripravljen za izplutje in plovbo
Še kakšen dan in splav Taljanšek je pripravljen za izplutje. Splavarji naložijo še zadnje trame, fosne in deske na flosu preverijo »huto« za zavetje in trdnost splava in splav bo zdrsnil v tok reke.
Le zakaj splav »Taljanšek« danes
Namenjen je turistični ponudbi in doživetjem, ki jo oblikujejo Koroški splavarji na Dravi. Koroški splavarji obiskovalce na Koroško privabljajo predvsem z atraktivno oblikovanimi turističnimi produkti, v katerih je rdeča nit zagotovo ohranjanje bogate kulturne in etnološke dediščine, v prvi vrsti splavarske tradicije.
Ker se Koroški splavarji od nekdaj zavedajo pomembnosti povezovanja tako v lokalnem kot tudi regionalnem in zamejskem okolju so postali partnerji projekta Drava Bike, ki povezuje turistične ponudnike vzdolž ene najlepših kolesarskih poti v Evropi, Dravske kolesarske poti. Vstopili so tudi v Partnerstvo za Pohorje, kjer se ponudniki na in pod Pohorjem povezujejo v mrežo, ki gostu nudi atraktivna doživetja na in v okolici Pohorja. S partnerji iz sosednje Avstrije so soustvarjali na projektu Rund um Soboth, ki vključuje turistične točke v okolici Spodnje Avstrijske Štajerske in nagovarja predvsem pohodnike, kolesarje in motoriste.
Gradnja novih splavov je za njih resnično velika in pomembna pridobitev, saj predstavlja dodatno motivacijo in obenem zavezo za nadaljnji razvoj. V drugi polovici leta na lokaciji splavarskega pristana načrtujejo vzpostavitev prvega splavarskega muzeja na prostem, v katerem se bosta srečala splavarska tradicija in sodobna tehnologija.
Martina Verčkovnik, vodja turizma in organizator programsko tržnega področja splavarjenja: »V naslednjem letu, kot rezultat dolgoletnega poslovnega sodelovanja med Koroškimi splavarji in podjetjem GO turizem (predstavnica podjetja je Martina Vrčkovnik), se lahko veselimo še ene izjemne pridobitve. Turistično ponudbo na lokaciji splavarskega pristana bo podjetje GO turizem zaokrožilo in nadgradilo z novim kampom in dodatnimi aktivnostmi na in ob reki Dravi, ki bodo združene pod blagovno znamko »Drava tales« – zgodbe, ki jih piše reke Drava. S tem bomo na mikrolokaciji ter v destinaciji Koroška poskrbeli, da bodo zgodbe ob in o Dravi tudi v prihodnje ostale atraktivne in mikavne za domače in tuje obiskovalce.«
Hkrati pa je Verčkovnikova pojasnila, da pri Koroških splavarjih sledijo tudi trendom Zeleni shemi slovenskega turizma ter pripisujejo tudi veliko pozornosti zapovedim, ki jih ta predpisuje. V prihodnje pa nameravajo temu posvetiti še nekaj več pozornosti. Veseli jih sodelovanje z lokalnimi turističnimi predstavniki in ponudniki. Želijo delovati povezovalno. In lep primer dobre prakse povezovanja deležnikov turizma – ne le Dravske doline, ampak tudi širše naše regije, je bila tudi dobro obiskana – današnja novinarska konferenca.
VIDEO – Izjava vodje turizma in organizatorice programsko tržnega področja splavarjenja Martine Verčkovnik
Županja Občine Muta Angelca Mrak je Koroškim splavarjem izrazila poklon, da so se trudili več kot 20 let, da so bogato zgodovino ter tradicijo splavarjenja spremenili v turistični produkt. Pomembno je, da so vztrajali, da so zgodbo vseskozi nadgrajevali. Ljudje so jo vzeli za svojo.
VIDEO – Izjava županje Občine Muta Angelce Mrak:
Ob koncu so se dotaknili tudi nekaterih aktualnih zadev na državni ravni.
Državna sekretarka iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je med drugim povedala: “Slovenija je uspešna pri črpanju evropskih sredstev, ne bi bilo tako, če ne bi bile uspešne pri tem vse regije. Zelo smo zadovoljni s sodelovanjem Regionalne razvojne agencije na Koroškem, tudi s sodelovanjem z župani… Dobro je, da imamo veliko inovativnih pobud in projektov.”
No sicer pa je sama danes na splav stopila prvič. Pravi, da se med gostoljubnimi ljudmi na Koroškem odlično počuti in da je vesela, ko sliši tako perspektivne načrte Koroških splavarjev v prihodnje.
VIDEO – Izjava državne sekretarke na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreje Katič:
Glas splavarjenja Koroške bo zagotovo segel daleč in piše perspektivne ter obetavne zgodbe razvoja turizma na Koroškem tudi v prihodnje. Veselimo se realizacije ambicioznega plana zastavljenih ciljev, ko bodo že obstoječa in edinstvena doživetja tradicije s kančkom sodobnega pridiha še dodatno obogatila in nadgradila.
