V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika so dogodke preselili v virtualni svet.
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika s krajevnimi knjižnicami na Prevaljah, v Mežici, Črni na Koroškem in Kotljah je odprta po ustaljenem delovnem času. Medtem pa so knjižnica Žerjav, izposojevališča Leše, Strojnska Reka, Podpeca, Strojna in bukvarna Ajta do nadaljnjega zaprte. Izposoja gradiva v ravenski knjižnici je možna le ob predhodnem naročilu, to pa je možno preko kataloga Cobiss+, po telefonu v času odprtosti knjižnice ali po elektronski pošti knjiznica@rav.sik.si. Po naročilu gradiva je potrebno počakati na potrditev knjižnice, da je gradivo za člane pripravljeno. Uporabnikom, ki ne morejo do knjižnice, omogočajo pošiljanje gradiva po tudi po pošti. Vračilo izposojenega gradiva pa je možno le v knjižnici na Ravnah.
Direktorica KOK mag. Irena Oder pove, da se izposoja gradiva počasi vrača na raven pred epidemijo. “Seveda pa je ob vsaki spremembi odloka zmeda pri uporabnikih kar velika in traja nekaj časa, da se navadijo,” razloži in doda: “Vsekakor pa smo veseli, da delujemo in večina vzorno in z razumevanjem upošteva omejitve. Pomembno jim je, da lahko pridejo do informacij in želenega gradiva.”
V knjižnici so kar nekaj dogodkov prestavili v virtualni svet, “s pomočjo raznovrstne tehnologije in informacijskih kanalov prihajamo med občane, nagovarjamo vse generacije in kolikor lahko sledimo, so odzivi dobri, vzpodbudni,” še pove direktorica. V novembru pripravljajo predstavitev knjige, potopisno in domoznansko predavanje, virtualno delavnico, virtualne pravljične ure …Omogočajo spletni vpis in spletno plačilo morebitnih terjatev.
“Vsekakor pa jih vabimo, da lahko preko oddaljenega dostopa pregledajo slovensko in tuje dnevno časopisje, revije, dostopne preko spletne strani PressReader. Oddaljen dostop omogočamo tudi do arhiva Večera,” razloži sogovornica. Uporabnike knjižnice pa vabijo tudi k izposoji in branju e-knjig, ki jih omogočajo na portalu Biblos. Prav tako vabijo k ogledu digitaliziranih zbirk na portalu dLib ter obisku digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra.
Odrova pove, da so vse podrobnejše informacije na njihovi spletni strani, zato priporoča dnevni ogled spletne strani knjižnice, Facebook knjižnice, kjer so vse informacije dnevno posodobljene.
Za sodelovanje pri bralni znački za odrasle, se je v Knjižnici Radlje ob Dravi letos odločilo več članov kot v prvem mesecu lanske sezone.
Knjižnica Radlje ob Dravi z enotami na Muti, Vuzenici, Podvelki in Ribnici na Pohorju, je od ponedeljka skladno z novim odlokom spet odprta, vendar v omejenem obsegu in samo za brezstično izposojo. Vodja knjižnice Slavica Potnik pove: “To pomeni, da si morajo člani predhodno naročiti želeno gradivo, ki ga v knjižnici pripravimo za prevzem. Vstop v knjižnico ni mogoč, tudi vrnjeno gradivo člani oddajo pri vhodu v knjižnico.” Knjižnice so odprte po začasnem odpiralnem času. Za informacije so dosegljivi od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro po telefonu ali po e-pošti: knjiznicardl@r-dr.sik.si. Dosegljivi so tudi v času odprtosti posameznih enot. Člane pozivajo, da spremljajo informacije na spletni strani knjižnice, kjer sproti obveščajo o spremembah, ki se v teh dneh kar vrstijo. Prav tako priporočajo uporabo elektronsko dostopnih knjig, revij in časopisov na portalih Biblos in Pressreader.
Vodja knjižnice razloži, da so prejšnji teden, ob zaprtju knjižnice uvedli brezstični prevzem pred njihovimi knjižnicami in je bil s strani uporabnikov zelo dobro sprejet. “Upamo, da bodo člani tudi sedanjo odločitev o takem načinu poslovanja sprejeli z razumevanjem. Tako smo se odločili na podlagi dokaj nespodbudnih razmer v našem okolju, ko je smiselno vzpostaviti strožje ukrepe, ki bodo mogoče trajali krajši čas,” pove in doda: “Na prvem mestu je zdravje naših uporabnikov in zaposlenih. Vsekakor pa je tudi nujno, da zagotavljamo knjižnično gradivo na varen način v vseh naših krajevnih knjižnicah, ki so v naših petih občinah.”
Potnikova še pove, da se navade bralcev v času covid-19 bistveno niso spremenile. “Za sodelovanje pri bralni znački za odrasle se je na primer letos odločilo več članov kot v prvem mesecu lanske sezone. Tudi družinsko branje se je z oktobrom začelo zelo dobro odražati pri izposoji gradiva za mlajše otroke – vzporedno z našimi akcijami za spodbujanje družinskega branja,” opaža in razloži, da nasploh velikega upada izposoje ter obiska v njihovih enotah niso beležili. “Upad izposoje gradiva bi lažje pojasnili s primanjkljajem novega gradiva kot pa z upadom interesa za branje nasploh. Zaradi sprememb pri financiranju iz državnega proračuna smo namreč sredstva, ki jih za nakup knjižničnega gradiva prispeva država, prejeli šele danes. Tako bomo naše police opremili z novimi knjigami za jesensko zimsko sezono, kar je tudi zelo dobro,” doda sogovornica.
V jesenskem času so namesto dveh pomembnih prireditev posneli dva filma: “Zaključek počitniške bralne akcije Počitalci in film ob 10. obletnici bralne značke za odrasle Korošci pa bukve beremo, ki smo ga ponudili v ogled ob začetku 11. sezone tako organiziranega branja,” razloži in še pove, da sta oba filma požela veliko pozornosti, “če sodimo tako po odzivih uporabnikov kot po ogledih. Objavljena sta na naši spletni strani in Facebook strani. Uporabniki so naš pristop pohvalili, mi pa smo tudi zelo zadovoljni, da ostajamo v stiku na tak način.”
Tudi v bodoče bodo pripravili spletne vsebine kot spodbude za branje pri različnih ciljnih skupinah. Trenutno potekajo bralno pogovorna srečanja na daljavo, po pošti pošiljajo gradiva udeležencem, na enak način potekajo ustvarjalna srečanja. “Poročila bodo po zaključenem mesecu (ta teden za mesec oktober) objavljena na spletni strani knjižnice. Odziv je bil v oktobru zelo dober. Uporabniki se lahko pridružijo kadarkoli tako, da nam pišejo ali pokličejo ter sporočijo na kakšen način želijo prejemati gradiva. Najverjetneje bomo s poročili pridobili še koga, ki bo želel sodelovati,” še zaključi vodja knjižnice.
V Knjižnici Dravograd so se tudi v času zaprtja trudili, da je gradivo prihajalo do uporabnikov .
Knjižnica Dravograd trenutno deluje po poletnem urniku. Glede izposoje priporočajo, da se gradivo naroči, zato, da se posameznik čim krajši čas zadržuje v knjižnici. Uporabniki morajo ob obisku upoštevati vse predpisane ukrepe, prav tako je število oseb omejeno. Gradivo lahko naročijo po telefonu, po elektronski pošti knjiznicadra@dra.sik.si, preko Cobiss segmenta Moja knjižnica in preko aplikacije mCOBISS. Vrnjeno gradivo pa v knjižnici še vedno odložijo v tri dnevno karanteno, preden ga zložijo na police.
Bibliotekarka Jerneja Ban opaža, da se v času epidemije povpraševanje po gradivu ni zmanjšalo. “Trudili smo se, da je gradivo prihajalo do uporabnikov, tudi brezstično, s pripravo paketov in pošiljanjem po pošti,” razloži in doda, da se je v tem času povečalo povpraševanje po leposlovnem gradivu, ki za bralce v tem času predstavlja sproščanje in odmik od vsakdanjih novic in kakovostnejšo preživljanje karantene.
Banova še pove, da so nove knjige razstavili ob vhodu v knjižnico in so obiskovalcem takoj na voljo, v oktobru so začeli z bralno značko za odrasle Korošci pa bukve beremo in veliko obiskovalcev najde primerno branje v tem kotičku. “Pri otrocih in mladih pa je veliko povpraševanje po knjigah za bralno značko in domače branje, potrebujejo pa tudi gradivo za pisanje seminarskih in diplomskih nalog,” še razloži in doda, da so na portalu Biblos dokupili licence za branje e-knjig in mladim omogočili dostop do gradiva za bralno značko in Cankarjevo tekmovanje 2020/21.
Sogovornica za konec pove, da spletnih dogodkov zaenkrat še niso ponujali. “Pomembno je, da naši bralci prihajajo do gradiva in da skupaj poskrbimo za čim manj stikov in čim večjo varnost.”
V Knjižnici Ksaverja Meška opažajo, da se knjižnice poslužuje manj otrok in mladine.
Knjižnici Slovenj Gradec in Mislinja s ponedeljkom delujeta po ustaljenem urniku. Enoti v Pamečah – Trobljah in v Podgorju, ki sta kombinirani s šolsko knjižnico, pa se bosta odprli ob ponovnem pričetku pouka v šolah. V knjižnici skrbijo, da število obiskovalcev ne prekorači dovoljene meje 20 kvadrantih metrov na enega obiskovalca. Prav tako skrbijo, da vsi uporabniki upoštevajo osnovne ukrepe za zajezitev okužb. Obiskovalci gradivo vračajo v knjižni nabiralnik oz. v posebej zato namenjen prostoru, od koder gre gradivo potem za tri dni v karanteno. Še vedno vzpodbujajo brezstično izposojo tako, da uporabnike nagovarjajo k rezervaraciji gradiva. To je možno preko COBISS+, po telefonu ali po elektronski pošti knjiznicasg@sg.sik.si. Gradivo nato prevzamejo na vhodu ali pri izposojevalnem pultu knjižnice.
Direktorica Knjižnice Ksaverja Meška Draga Ropič pove, da je v času epidemije po vseh knjižnicah opaziti upad obiska, pa vendar to, vsaj glede na količino izposojenega gradiva v njihovi knjižnici ni tako zaskrbljujoč podatek kot pa dejstvo, da se knjižnice poslužuje vedno manj otrok in mladine. “Le ti nas skoraj ne obiščejo več sami, še največkrat izposojo za njih, če že, opravijo starši. Že sicer smo največjo pozornost glede dejavnosti namenjali prav omenjeni ciljni skupini, zdaj pa, ko so dejavnosti prepovedane, smo tako rekoč stisnjeni v kot,” opaža direktorica in doda: “Trudimo se, da vse starostne stopnje uporabnikov čim bolj nagovarjamo in jih osveščamo o knjižnih novostih in zanimivostih s sveta literature preko medijev – preko pošte, klasične in elektronske, preko Facebook profila naše knjižnice, Instagrama, na Koroškem radiu tedensko pripravljamo Minute za knjigo… Tu in tam naše uporabnike spomnimo na nas in jih razveselimo tudi s klasično pošto, da jim na dom pošljemo novo številko Bukle s prijaznim pozdravom …”
V novembru zopet pričenjajo novo sezono bralne značke za odrasle, direktorica pove, da bodo tudi to izpeljali, “če ne bo šlo drugače, jim bomo po pošti poslali povabilo z bralnimi meniji in se bomo sešli ob priložnosti, ko bo situacija dopuščala.” V prvem valu epidemije so prebivalce Mislinjske doline povabili k sodelovanju pri natečaju za Najboljši literarni prispevek Mislinjske doline v času Covida 19. “Bil je dober odziv in najboljše prispevke smo nato izdali v publikaciji z omenjenim naslovom natečaja,” razloži sogovornica.
Ropičeva še doda, da z najmlajšimi ohranjajo stik tako, da preko spletne strani in Facebook profila knjižnice pripravljamo knjižne uganke in kvize, ki jih potem nagradijo … “Skratka, vse knjižnice se trudimo, vsaka po svojih zmožnostih z enakimi željami in skrbjo za bralno kulturo in knjigo,” še pove direktorica in zaključi: “S tem namenom se bomo zagotovo tudi v prihodnje, v kolikor bo pereča situacija trajala, posluževali raznoraznih podobnih projektov in zamisli, s katerimi bomo ohranjali in vzpodbujali stik z našimi bralci in obiskovalci knjižnice.”
