Koroška regija je dom avtohtonih sort jabolk, ki so lahko bolj odporne
Anže Švara, Slovenjgradčan, rojen v Ljubljani, na prestižni inovativni belgijski Univerzi v Leuvnu raziskuje, zakaj so nekatere sorte jabolk bolj odporne od drugih. Doktorski raziskovalec, ki je za svoj projekt pridobil financiranje flamske vlade v tamkajšnji hudi konkurenci, je navdušen športnik – igralec košarke in nekdanji rokometaš. Pravi, da mu izkušnje iz ekipnih športov pomagajo tudi pri znanstvenem sodelovanju v raziskovalnih timih. V svojih raziskavah je ugotovil, da so lastnosti, ki jih nosijo tudi stare sorte jabolk, značilne za koroško regijo, velikokrat bolj odporne od drugih vrst. Čeprav je do komercializacije rezultatov študije še daleč, se z njegovimi dognanji poistoveti tudi nova priložnost za razvoj koroške regije.
Na doktoratu v tujini povezuje tradicijo z modernimi dognanji
Za študij biotehnologije se je navdušil že v Gimnaziji, ko so študentje z ljubljanske biotehniške fakultete prišli predstavljat tovrstne smeri v Slovenj Gradec. Na informativni dan fakultete se je podal kar leto prej kot običajno in navdušenje se ga drži še danes. Pot do doktorata v tujini se je začela že, ko je med dodiplomskim študijem obiskal kongres študentov kmetijstva in sorodnih ved v Belgiji ter se navdušil nad tamkajšnjo odprtostjo in prijaznostjo. Po več poletnih praksah v laboratoriju, kjer danes raziskuje, je sprejel ponudbo tamkajšnjega profesorja za delovno mesto raziskovalca na doktoratu v tujini. Pričakuje, da bo dognal, zakaj so nekatere sorte jabolk bolj odporne kot druge ter katere so bolj podvržene boleznim jabolk. S svojo ekipo preučuje tudi, zakaj se pojavljajo bolezni, pozno, ko pridelovalci zaključijo s škropljenjem ter kako takšno pojavnost bolezni preprečiti.
Strokovnjak za bolezni jabolk si predstavlja koroško regijo z več sadovnjaki
Kljub napornemu ritmu in velikim časovnim obremenitvam je Anže dejaven tudi izven laboratorija. Pravi, da mu aktivnost pomaga, da si obnovi zaloge energije. Poleg športnih dejavnosti se posveča tudi učenju lokalnih jezikov v Belgiji. Med počitnicami, ki so vedno aktivne, se rad vrača v naravo, tudi v koroške hribe, ki jih zelo rad fotografira. Med sprehodi po koroških gozdovih in travnikih razmišlja tudi o delu in črpa nove ideje. Pravi, da si lahko predstavlja, kako bi na Koroškem obudili sadovnjake in tam negovali zlasti avtohtone, bolj odporne sorte jabolk. Primer podobnega okolja je regijski park na Kozjanskem, kjer so se povezali različni deležniki – od pridelovalcev do občin in turističnih ponudnikov – ter ustvarili uspešno blagovno znamko.
Iz koroških sort jabolk bi lahko pridelovali in tržili mošt ter jabolčni kis
Raziskovalec na doktoratu v tujini verjame, da ima koroška regija velik potencial za dodaten razvoj trajnostnega turizma, kjer bi okrepili ponudbo, temelječo na tradiciji in sodobnih pristopih. Omeni znano blagovno znamko jabolčnega mošta, v tujini znanega »ciderja«, ki bi mu podoben izdelek iz koroških sort jabolk lahko zlahka postavili ob bok. Seveda pa bi bilo treba imeti ustrezno podporo. Navede še možnosti razvoja znamke jabolčnega kisa iz koroške regije. Prepričan je, da ima Koroška veliko razvojnih možnosti, ter se domov vedno rad vrača. Veliko sodeluje tudi z ljubljansko matično fakulteto, ravno v teh dneh je na študijsko-raziskovalni izmenjavi v Ljubljani. Želel bi si svoje znanje večkrat deliti tudi z mladimi na Koroškem, morda podobno kakor lani in letos, ko je na slovenjgraški Gimnaziji predstavil svojo smer študija. Kdo ve, morda je ravno on tokrat navdušil še kakšen mlad up!
Več o parku Kozjanskega jabolka: https://kozjanski-park.si/?page_id=197
Besedilo: Mojca Erjavec
