Vsestranska stabilnost posamezne države je velika vrednota, kar na poseben način vedo tiste entitete, ki te stabilnosti zaradi najrazličnejših vzrokov same ne morejo zagotoviti. Takim državam prihaja naproti mednarodna skupnost, ki s svojimi mehanizmi pomoči podpira njihove lastne napore pri doseganju te dobrine. Kljub temu da so na teh krajih med ljudmi najbolj opazne vojaške uniforme, pa v tisto manj vidno sfero mednarodne pomoči spadajo še humanitarna in gospodarska pomoč ter nenazadnje pomoč pri vključitvi države v mednarodno skupnost.
Pripadniki Slovenske vojske so na mednarodnem območju delovanja na Kosovu prisotni skoraj 20 let. Trenutno je tam že 44. kontingent Slovenske vojske (SVNKON 44 KFOR), v katerem deluje 193 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. Le ti skupaj s pripadniki iz 28 različnih držav zagotavljajo mir, svobodo ter stabilno okolje.
Slovenski kontingent v silah Kfor deluje na celotnem področju in je sestavljen iz kinetičnega in nekinetičnega dela. Kinetični del sestavljata manevrska četa in poveljstvo, katerih glavne naloge sovarovanje objektov in samostana Visoki Dečani, patruljiranje na območju manjšinskih enklav, zagotavljanje hitrih odzivnih sil in taktične rezerve za poveljnika Kfor. Nekinetični del sestavljajo skupine za povezavo in spremljanje (LMT – Laison Monitoring Team). Njegove primarne dolžnosti so vzpostavljanje dnevnih stikov z lokalnim prebivalstvom, spremljanje dogajanja ter zbiranje podatkov o dogajanju na območju delovanja. Pri opravljanju nalog, ki jih pripadniki slovenskega kontingenta vestno izvajajo, je še vedno prisotna nevarnost okužbe s covidom-19, zaradi česar izvajajo vse predpisane preventivne ukrepe.
V času svojega ministrovanja obrambnemu resorju je dr. Ljubica Jelušič poudarila, da izvozni artikel slovenske zunanje politike niso politiki, temveč vojaki. Tega se zaveda tudi poveljnik SVNKON 44 KFOR podpolkovnik Bojan Langerholc: »Republika Slovenija se tako kot druge države sooča z vrsto izzivov in varnostnih groženj. Najbližja grožnja izvira prav z Zahodnega Balkana. Območje je občutljivo na radikalizacijo, povečuje se vpliv zunanjih akterjev in še vedno obstaja grožnja potencialnega pritoka migrantov iz Bližnjega Vzhoda. V okviru zavezništva NATO in širše mednarodne skupnosti kontingent Slovenske vojske zagotavlja prepoznaven prispevek k izvrševanju naše skupne naloge, ki je zagotovitev varnega in stabilnega okolja in svobode gibanja za vse etične skupine in organizacije na Kosovu.”
“V splošnem ocenjujemo, da smo Slovenci tu izredno dobro sprejeti in smo s strani tamkajšnjih prebivalcev deležni zaupanja. Kosovski Srbi nas cenijo zaradi zgodovine oz. nekdaj skupne države Jugoslavije, podobne kulture in poznavanja jezika, kosovski Albanci pa zaradi tega, kar je Slovenija naredila zanje v času osamosvajanja. Slovenski vojaki so si to zaupanje in ugled prislužili v dvajsetih letih korektnega dela, profesionalnosti in nepristranskosti. Zaupanje je pri delu Slovenske vojske na mednarodnih operacijah in misijah bistveno, zato je potrebno zanj vsakodnevno profesionalno, nepristransko in zavzeto delati.“
“V okviru že omenjenega nekinetičnega dela kontingenta v prihodnosti načrtujemo dvig in prepoznavnost prispevka SV ne toliko v številčnosti kot v kakovosti uniformiranega osebja. Slovenska vojska namreč ostaja na Kosovu dokler bodo tam prisotne sile KFOR in vse dokler ne bodo kosovske institucije svojim državljanom varnosti sposobne same zagotavljati. Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske pa zaradi svojih specifičnih znanj, sposobnosti in zavezanosti vrednotam ostajajo nenadomestljiv oziroma vsaj težko nadomestljiv bistven del KFOR,” pove Langerholc.
Tudi za SVNKON 44 KFOR je značilna pestrost pripadnikov in pripadnic, ki prihajajo iz različnih enot Slovenske vojske, pa tudi iz različnih krajev po vsej Sloveniji – tudi iz koroške regije. V okviru kontingenta Korošci opravljajo najrazličnejše zadolžitve. Med njimi vidno vlogo nosi poveljnik nacionalnega podpornega elementa (NPE)major Zdravko Kac, ki deluje v vojaški bazi Villagio Italia v Peći. Njegovo delo zahteva tako veliko zavzetost in predanost na eni kot preudarnost na drugi strani. Po štirih mesecih opravljanja poslanstva na Kosovem pravi, da »sta bila prva dva meseca najbolj naporna in delovna, saj je takrat še vse novo in se navajaš na nov ritem dela, nove sodelavce, naloge, običaje. A vse to je tudi razlog, da hitro mineta. Delo, ki ga opravljam, je razgibano in vezano na vse elemente podpore delovanja slovenskega kontingenta,”
Naloga majorja Kaca je vodenje in poveljevanje pripadnikom nacionalnega podpornega elementa, v katerem so združene vse funkcije oziroma področja dela, ki zajemajo kadrovsko področje, vzdrževanje, oskrbo, logistično podporo, varnost, računovodstvo, duhovno oskrbo, celostno skrb in vsa materialna sredstva in vozila. Nacionalnemu podpornemu elementu je pridodan tudi logistični oddelek z delavnico za osnovno vzdrževanje sredstev in vozil ter ambulanta z sanitetno ekipo. Zagotavljanje logistične podpore enotam SV v mednarodnem okolju zahteva velik segment znanja, organiziranosti, prilagajanja in ostalih komponent, potrebnih za vzpostavitev delovnega okolja in uspešno izvajanje poslanstva kontingenta.
»Opravljanje dela v tujini je zame posebna izkušnja. Si daleč od svoje družine, sorodnikov in prijateljev. Delo, ki ga opravljam, ni rutinsko, je raznoliko, pestro in vsak dan prinese kakšno novo izkušnjo. Novo okolje, novi sodelavci, drugi predpisi, drugačna hrana, namestitev in drugačen tempo so elementi, ki življenje enostavno postavijo na glavo. Ko si daleč od doma, spoznaš, da te prijatelji bolj pogrešajo, zato je komunikacija z njimi intenzivnejša. Enako se ponudijo priložnosti za sklepanje novih poznanstev, saj z nekaterimi pripadniki preživimo praktično res cele dneve skupaj. Spoznaš ljudi, ki jih drugače v življenju ne bi srečal. Srečuješ in sodeluješ s pripadniki tujih vojska, kar ti da še dodatno vrednost, ker spoznaš njihovo kulturo in način življenja. Pri vsem tem pa moram omeniti sodelovanje s prebivalci Kosova, spoznavanje in razumevanje njihovih običajev, kulture in navad. Zaradi raznolikosti sobivanja pripadnikov SV s pripadniki tujih vojska menim, da je zelo pomembno, da si v prvi vrsti človek in da si ljudje pomagamo med seboj. Pomembno je, kakšni smo posamezniki, da delamo v dobro vseh in prispevamo k miru. Tudi sam se trudim, da s svojim delom in trudom spadam med njih«, pripoveduje Kac.
V vojaški bazi Villagio Italia se poleg poveljstva in NPEja nahajajo tudi pripadniki manevrske čete, ki s svojimi nalogami pomembno vplivajo na varnostno situacijo na Kosovu. Eden izmed njih je voznik specialist bojnih vozil vojak Darko Lužnik. Skozi leta svojega dela je sodeloval na različnih vajah in mednarodnih operacijah tako doma kot v tujini, misija na Kosovem je zanj že peta po vrsti. Sam ugotavlja, da se skozi vsa ta leta operativne naloge vsaj za kinetični del kontingenta niso veliko spreminjale. Glavne naloge bojnih enot so še vedno vezane na patruljiranje, nadzor množic in nemirov ob morebitnih izgredih ter varovanje objektov posebnega pomena.
»Od šestih mesecev, ki jih bom preživel na Kosovu, je prvi mesec za pripadnike SV najbolj naporen, saj moramo na začetku preiti skozi določene naloge, ki nas bodo čakale v nadaljevanju. V prvih tednih smo tako opravili kar nekaj usposabljanj, pri katerih smo sodelovali s pripadniki tujih vojska. Ko se po uskladijo urniki, delo postane nekoliko lažje, saj si lahko uredimo tudi prosti čas. Kljub raznovrstnim nalogam pa sam najbolj uživam v delu patrulj,” pove Lužnik.
Na ta način vojak Lužnik spoznava raznovrstnost terena, pravi, saj pripadniki na patruljah prebijejo skoraj 12 ur in prevozijo okoli 400 kilometrov. »Delo in prosti čas sta trenutno okrnjena po zaslugi še vedno prisotnega virusa. V vojaški bazi upoštevamo stroge ukrepe proti širjenju virusa, zaradi česar so zelo omejena skupna druženja in tudi športne dejavnosti. Kljub temu je pa je zame zelo pomemben prosti čas, ki ga rad izkoristim za šport in prijateljevanje z ostalimi pripadniki. Ker je to moja peta misija in je šest mesecev odsotnosti dolga doba, se zavedam, kako pomembno je, če me drugi podpirajo ne samo tukaj na Kosovu temveč tudi v domovini. Pri mojem delu in v času odsotnosti me podpira celotna družina, za kar sem ji zelo hvaležen. Z ostalimi pripadniki se zelo dobro razumemo, sam pa se še posebej trudim, da bi taki odnosi med nami trajali ne samo do konca misije, temveč bi jih ohranjali še naprej. Zato svoje življenje uravnavam skladno z vodilom, da dajem vsakemu dnevu priložnost, da postane najlepši dan v mojem življenju«, še pripoveduje Lužnik.
Na vzhodnem delu Kosova v vojaški bazi Camp Novo Selo deluje še nekinetični del kontingenta, ki opravlja naloge spremljanja dogajanja in navezovanja stikov z lokalnim prebivalstvom – LMT. Znotraj te skupine deluje nad desetnik Jura Šmon, za katerega je tokratna misija že deseta po vrsti, ki jo opravlja kot pripadnik Slovenske vojske. Njegova trenutna zadolžitev je voznik LMT skupine. Nad desetnik meni, da je trenutno delo precej drugačno od prejšnjega, ko je opravljal naloge v bojnih enotah na različnih dolžnostih. V preteklosti je bil voznik bojnega vozila LKOV 6×6, opravljal je logistične naloge v poveljstvu motorizirane čete in bil vodja skupine v pehotnem oddelku. Zdaj je voznik poveljnika SVNKON KFOR.
»Če so bile za prejšnje naloge značilni patruljiranje, nadzor množic in nemirov ob morebitnih izgredih in protestih ter varovanje objektov posebnega pomena, je trenutno delo bolj umirjeno, več je osebnega stika in pogovarjanja z lokalnim prebivalstvom, saj kot skupina LMT delujemo kot vez med Kforjem in lokalnimi oblastmi ter skrbimo za ohranjanje varnega in stabilnega okolja za vse prebivalce Kosova ne glede na njihovo etično pripadnost. V dozdajšnjih štirih mesecih dela se zame ni veliko spremenilo, saj so določene naloge in okolje glede na predhodne izkušnje zelo podobne in so zame postale že skoraj rutinske. Delo na trenutni misiji je dokaj zanimivo in razgibano. Veliko komuniciramo z lokalnim prebivalstvom, pri čemer se soočamo z njihovo problematiko in jim preko civilno vojaških projektov pomagamo z donacijami, ki jih prispevajo tudi nekatera podjetja iz Slovenije. Naše delo je zaradi pandemije COVID-19 zelo oteženo, saj imamo zaradi ukrepov in zaščite pred obolenjem z virusom manj neposrednih stikov z predstavniki lokalnih skupnosti in oblastmi. Vsakodnevno odhajamo na nalogo v mesta in vasi, ki so kar precej oddaljena od naše baze. Lastni varnosti moramo nameniti znaten del časa, saj je cestna infrastruktura zelo slaba in dotrajana, takšna so tudi vozila domačinov, pa tudi sama kultura vožnje je na precej nizkem nivoju spoštovanja in znanja cestnoprometnih predpisov,” pa dogajanje opiše Šmon.
Pomembno vlogo pri delu nad desetnika Jura Šmona ima njegova družina, pravi: » Kljub vsej moji odsotnosti je vez med mojo družino in mano še vedno zelo močna. Tukaj gre posebna pohvala moji ženi, ki mi stoji ob strani in kljub moji odsotnosti doma uspešno premaguje vsakodnevne izzive, ki jih prinaša starševstvo, da lahko jaz tukaj nemoteno in manj stresno opravljam naloge, ki sta mi jih zaupali Slovenska vojska in Republika Slovenija«. Skozi leta delovanja se je Jura srečeval z mnogimi prijetnimi in manj prijetnimi trenutki. Zaradi tega svoje življenje živi po naslednji misli: »Ni potrebno dvigovati veliko teže, če želiš biti močan. Dvigni sebe vsakič, ko padeš. To je dovolj!«
Za uspešno delo in zaključek na mednarodni misiji si vsi omenjeni pripadniki iz koroške regije želijo, da bi svoje delo dobro opravljali. S tem bi bili v ponos ne le misiji SVNKON 44 KFOR – med drugim skrbijo tudi za varnost prihajajočih pripadnikov na to mednarodno območje delovanja -temveč tudi slovenski državi. Želijo si dobre medsebojne odnose, ki so med šestmesečnim skupnim bivanjem včasih postavljeni na preizkušnjo. Zavedajo se tudi, kako potrebni in pomembni so urejeni odnosi doma v lastni družini. Svoje delo želijo zaključiti z varno vrnitvijo v domovino v objem svojih najdražjih.
