Slovesnost je poteka pri spomeniku na Trotovem vrhu, postavljenemu julija 1985 v spomin na spopad skupine partizanov s patruljo gestapovcev in policistov iz Dravograda. V tem spopadu je padel Alojz Kompan – Žnidaršič, rudar in funkcionar OF iz Črne na Koroškem, težko pa je bil ranjen Lipej Kolenik – Stanko iz Šmarjete pri Pliberku (Avstrija).
Srečanje poteka ob spomeniku, postavljenem na kraju bitke, ki se je tu odvijala 18. 3. 1945, posvečena pa je vsem prebivalcem okoliških naselij in njihovemu trpljenju v času okupacije. Še posebej se vsakokrat spomnijo tragedije Sabodinove družine iz Libeliške gore, samo dober kilometer oddaljene od mesta proslave, ki so jo dravograjski gestapovci 23. julija 1944, pobili zmetali v domačo hišo in jo nato sežgali.
Povezovalec programa prireditve je poudaril, da se bodo naslednji teden spominjali osemdesete obletnice zločina. Enak zločin so gestapovci in nemški policisti storili samo nekaj mesecev kasneje, 28. novembra 1944 na Breznici nad Prevaljami, kjer so ravno tako v gorečo Rakitnikovo domačijo zmetali devet pobitih domačinov. Dogodek je tako prizadel ljudi v širši okolici, da so mnogi v strahu za svoja življenja začeli odklanjati sicer močno razširjeno gostoljubje do partizanov. Koroški partizan in terenec na področju Mežiške doline in domačin iz Šentanela se je v svojih spominih tega spomnil na tak način:
»Ko je ob koncu leta 1944 policija pobila in sežgala pri Rakitniku vso družino, so bili prestrašeni tudi naši najboljši prijatelji kmetje in nas prosili, naj se njihovim domovom ne približujemo. Zato smo se umikali vse globlje v nam neznane gozdove in se pozno v noč ustavili pri bajti, kjer je živel Pvožl sam. Sprejel nas je kot svoje otroke in nam ponudil hrano in spanje v svoji bajti. Bili smo lačni, saj so se nas kmetje izogibali, ker so bili prestrašeni zaradi pokola pri Rakitniku. Ponudil je, da nam prebere nekaj svojih pesmi, na katere je bil ponosen, vendar brez uspeha, saj so partizani po okusni večerji zaspali.“
Blaža Mavrela – Pvažlna so se letos na prireditvi spomnili ob dveh njegovih pesmih, ki jih je zapel MPZ Šentanelski pavri in jih dodali partizanski pesmi.
Izvajalci kulturnega programa so bili harmonikarski orkester KD Prežihov Voranc, stalni spremljevalec partizanskih slovesnosti v Mežiki dolini, tudi te na Trotovem vrhu. Enako zvesti udeleženci te prireditve so tudi že prej omenjeni Šentanelski pavri. Povezovalec prireditve, predsednik Občinske organizacije ZB za vrednote NOV Maksimilijan Večko, jim je letos namenil nekaj več besed najave in pri tem spomnil, da zbor praznuje letos oktobra 60. obletnico obstoja. Že od leta 1985 so stalni gostje slovesnosti na Trotovem vrhu. V zahvalo za to in ob 60. obletnici je dvesto udeležencev prireditve zbor nagradilo z gromkim aplavzom.
Letošnji slavnostni govornik na prireditvi je bil Danilo Prušnik, podpredsednik Zveze koroških partizanov iz Celovca in sin enega prvih partizanov na Koroškem Karla Prušnika – Gašperja. Tovariš Prušnik je v govoru obudil nekaj dejstev o koroškem partizanskem odporu in o pomenu tega odpora za povojno ustanovitev nove Avstrije.
Ob koncu proslave so v imenu vseh udeležencev na spomenik položili venec: Danilo Prušnik, podpredsednik Zveze koroških partizanov, Stanislav Ovnič, predsednik ZZB Mežiške doline in Vinko Kranjc, predsednik ZZB Dravograd.
Vir: ravne.si (Maksimilijan Večko)
