Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo podrobnejša navodila za kmetovalce na poplavljenih območjih, saj je v Zgornji Mežiški dolini onesnaženost tal po poplavah dosti večja, kot v ostalih delih Koroške. Kar kmetovalcem predstavlja precejšen izziv.
Izbrali smo nekaj informacij glede težav in načina kmetovanja po poplavah, ki jih je izdala Javna služba kmetijskega svetovanja.
V slikovitem območju Zgornje Mežiške doline, ki se razprostira med izvirom reke Meže in Poljano ter vključuje občini Mežica in Črna na Koroškem, se odvija pestro kmetijsko življenje. Na 182,4 km2 površine se nahaja 181 kmetij, ki se spoprijemajo z edinstvenimi izzivi in priložnostmi.
Kmetije v dolini se raztezajo na nadmorski višini od 490 do 1200 metrov, kjer prevladujejo trajni travniki, ki obsegajo približno 93% kmetijskih zemljišč. Poleg tega so tu še njive, vrtovi in ekstenzivni sadovnjaki, ki so porasli z gozdnim drevjem.
Živinorejska dejavnost prevladuje na kmetijah, kjer se govedoreja, predvsem reja krav dojilj in pitanje mladega goveda, izvaja v večini primerov. Večina kmetij se ukvarja s tržno proizvodnjo mleka, nekatere pa tudi z rejo drobnice in divjadi v oborah. Posebej izstopa razvit pašno-kosni sistem reje v poletnem času.
Velik poudarek je na samooskrbi in pridelavi krme, medtem ko se manjši del pridelkov nameni tudi lokalnemu trgu. Približno 88% kmetij se je odločilo za vključitev v kmetijsko okoljski program, medtem ko je 22% kmetij prešlo na ekološko kmetovanje, kar predstavlja višji delež kot v povprečju v Sloveniji.
Gozdarska dejavnost ima pomemben vpliv na kmetijsko življenje, vendar sta tako kmetijstvo kot tudi gozdarstvo prizadeta zaradi onesnaženosti okolja, ki izhaja iz preteklih rudarsko-metalurških dejavnosti. Kljub zmanjšanju obremenjenosti okolja z žveplovim dioksidom in prahom, ostaja problematika obremenjenosti tal s težkimi kovinami.
Da bi zmanjšali vnos težkih kovin v rastline in preko rastlin v ljudi in živali, so potrebni agrotehnični ukrepi v skladu z načeli dobre kmetijske prakse. Pomembno je, da se pred izvajanjem ukrepov opravi temeljita analiza tal, da se pridelajo zdravi in varni pridelki ter proizvodi za lokalno prebivalstvo.
Kmetijstvo v Zgornji Mežiški dolini se sooča s številnimi izzivi, vendar pa se kmetje zavzeto trudijo ohranjati tradicijo ter se prilagajati sodobnim okoljskim standardom in zahtevam trga.
Prostorska opredelitev onesnaženosti tal in izbora kmetijskih rastlin ter reje živine v Zgornji Mežiški dolini je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti živil in zdravja živali. Čeprav natančne prostorske opredelitve onesnaženih območij še ni mogoče postaviti, je pomembno, da se na vseh območjih redno spremljajo vsebnosti težkih kovin v tleh in kmetijskih pridelkih.
Kmetijske površine v dolini se lahko glede na vsebnosti težkih kovin delijo v različne kategorije onesnaženosti. Na manj onesnaženih območjih je raba tal neomejena, medtem ko so na zmerno in prekomerno onesnaženih območjih omejitve glede izbora kmetijskih rastlin in reje živine. Območja, ki so najbolj onesnažena, so primernejša za gojenje rastlin v hortikulturne namene kot za pridelavo hrane.
Pri izboru kmetijskih rastlin je treba upoštevati njihovo dovzetnost za sprejem težkih kovin. Rastline se lahko razvrstijo glede na visok, zmeren ali nizek sprejem težkih kovin. Poleg tega je treba upoštevati, kateri del rastline se uživa, saj se vsebnosti težkih kovin razlikujejo med koreni, listi in plodovi.
Glede reje živine je pomembno, da se krma prideluje na območjih z manjšo stopnjo onesnaženosti tal. Tudi živina na paši lahko zaužije zemljo, kar poveča tveganje za kontaminacijo s težkimi kovinami. Zato je ključnega pomena, da se silaža čim bolj očisti zemlje, da se zmanjša tveganje za vnos težkih kovin v prehrano živali.
Celovito razumevanje onesnaženosti tal ter izbor kmetijskih rastlin in reje živine je ključno za zagotavljanje varne in zdrave prehrane ter ohranjanje naravnega okolja v Zgornji Mežiški dolini. Zato je potrebno nenehno spremljanje in ustrezno ukrepanje, da se zmanjša vpliv težkih kovin na kmetijske pridelke in živino.
Podrobnejša navodila najdete TUKAJ in TUKAJ.
Vir: Občina Dravograd in GOV.novice
