Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG), ki od sredine leta 2016 gospodari z državnimi gozdovi, je v letu 2019 ustvarila 66 milijonov evrov prihodkov in 11,4 milijonov evrov čistega dobička. Donosnost poslovanja je znašala 22,9 %. Družba je dosegla s planom predviden obseg gozdne proizvodnje in prodala 1,35 milijonov m3 gozdnih lesnih sortimentov. Na poslovni izid so bistveno vplivale razmere na srednjeevropskem trgu gozdnih lesnih sortimentov, na katerem sta bila ob povečanem obsegu sanitarne sečnje iglavcev zabeležena presežek gozdnih lesnih sortimentov iglavcev in močan padec prodajnih cen.
Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 15,2 milijona evrov in je nekoliko presegel tistega iz leta 2018 (indeks 103), čeprav so rezultati poslovanja neprimerljivi s poslovanjem v letu 2018. Leto 2018 sta namreč zaradi obsežne sanitarne sečnje vetroloma zaznamovali rekordna sečnja v višini kar 1,5 milijonov m3 neto gozdnih lesnih sortimentov in rekordni prihodki v višini 77 milijonov evrov. Ustvarjeni prihodki v 2019 so bili tako za kar 11 milijonov evrov nižji kot rekordnega leta 2018 (indeks 86), medtem ko je bil poslovni izid iz poslovanja v 2019 nižji zgolj za 2 odstotni točki v primerjavi s prehodnim letom.
Na rezultat poslovanja v lanskem letu je bistveno vplival padec cen sortimentov iglavcev na avstrijskem trgu, ki je referenčni trg za določanje cen po dolgoročnih prodajnih pogodbah SiDG, zaradi presežne ponudbe gozdnih lesnih sortimentov na evropskem trgu. Evropski trg je bil pod izrazitim vplivom povečanih škod zaradi gradacij podlubnikov in nadaljevanja sanacije vetrolomov iz prejšnjih let. V Nemčiji (70 milijonov m3), Avstriji (10 milijonov m3) in na Češkem (30 milijonov m3) je bila lani več kot polovica poseka sanitarnega, kar je drastično vplivalo na srednjeevropski trg z lesom in tudi na trg v Sloveniji. Še posebej so bili pod udarom sortimenti iglavcev (smreka), pri katerih so v vseh omenjenih državah beležili 20–25-% padec cen.
V strukturi prodaje SiDG so gozdni lesni sortimenti iglavcev zaradi sanitarne sečnje predstavljali 65 %, medtem ko bi po načrtih morali predstavljati 54 % delež. Dosežena povprečna prodajna cena je znašala 48,38 EUR/m3. Pri sortimentih iglavcev je bila povprečna cena zaradi razmer na evropskem trgu od načrtovane nižja za 13 %. Dosežena povprečna prodajna cena sortimentov listavcev je bila malenkost višja od načrtovane, vendar je SiDG zaradi manjšega obsega prodaje sortimentov listavcev (sanitarna sečnja iglavcev) pri prodaji glede na načrte ustvaril za 7 milijonov evrov manj prihodkov.
SiDG se je v letu 2019 utrdil v položaju ključnega dobavitelja domače lesno-predelovalne industrije. Delež prodaje po dolgoročnih pogodbah, ki so bile v začetku leta 2018 podpisane s 161 kupci in pri katerih je obvezna lastna predelava gozdnih lesnih sortimentov, je v strukturi prodaje znašal kar 69 %. Med večjimi kupci je tudi hčerinsko podjetje Snežnik iz Kočevske Reke. S predelavo lesa v hčerinskem podjetju je SiDG ohranil delovna mesta na demografsko ogroženem območju ter povečal dodano vrednost lesu iz državnih gozdov. Kupcem iz tujine je SiDG lani prodal manj kot 3 % gozdnih lesnih sortimentov, gre pa izključno za surovino, za katero pri domačih kupcih ni bilo povpraševanja.
Glavni direktor SiDG Zlatko Ficko je ob tem izpostavil: »Za nami je uspešno leto, čeprav smo bili pod vplivom zaostrenih razmer na trgu in je sanitarna sečnja v državnih gozdovih tudi v lanskem letu predstavljala 48 % celotnega poseka, kar nekajkrat presega delež sanitarne sečnje v letih brez naravnih ujm in gradacij podlubnikov. Dosegli smo načrtovano količino prodaje in sečnje. Še posebej smo ponosni na lastno gozdno proizvodnjo, ki smo jo začeli graditi v začetku leta 2018. Lani so bili storjeni bistveni koraki k izboljšanju učinkovitosti lastnih gozdarskih zmogljivosti tako pri sečnji in spravilu kot prevozu gozdnih lesnih sortimentov. Predvsem pa se je potrdila pravilnost usmeritve v krepitev lastnih zmogljivosti, saj so te ključnega pomena za hitro in učinkovito izvajanje sanitarne sečnje.«
SiDG je posloval s preko 250 izvajalci in podizvajalci sečnje in spravila. Z lastnimi gozdarskimi zmogljivostmi je v letu 2019 opravil 7,1 % sečnje in spravila, medtem ko je z lastnimi zmogljivostmi v letu pred tem izvedel 2,3 % sečnje in spravila. Lastno gozdno proizvodnjo je po Kočevju vzpostavil še na območjih poslovnih enot Maribor in Postojna. V lastni gozdni proizvodnji je bilo z novim zaposlovanjem konec leta 71 zaposlenih od skupno 271 zaposlenih v družbi. V primerjavi z letom 2018 se je število zaposlenih v družbi povečalo za 13 %.
Glavni direktor SiDG Zlatko Ficko pri poslovanju v lanskem letu izpostavlja tudi povečanje deleža državnih gozdov. SiDG je namreč v imenu in na račun Republike Slovenije odkupil 1.412 hektarjev gozdov, s čimer je močno presegel obseg nakupov gozdov iz prejšnjih let. Prednost pri odkupu imajo varovani gozdovi, gozdovi s posebnim pomenom, gozdovi v zavarovanih območjih in gozdovi v obmejnem pasu. Republika Slovenija ima trenutno v lasti 236.400 hektarjev gozdov, kar predstavlja 21 % vseh gozdov v Sloveniji in s katerimi skoraj v celoti upravlja SiDG.
Tudi poslovanje SiDG v letu 2019 je pokazalo pravilnost odločitve države za spremembo prejšnjega koncesijskega sistema upravljanja z državnimi gozdovi. Ne samo, da je SiDG z dolgoročnimi prodajnimi pogodbami domači lesno-predelovalni industriji zagotovil stabilno dobavo surovine in s tem priložnost za razvoj, ampak se je bistveno izboljšal tudi donos za državo. Neto donos za državo (razlika med vrednostjo lesa in stroški poseka, spravila, gojenja ter gradnje cest in vlak) je v letu 2019 znašal 27,7 EUR/m3. V obdobju koncesnin od leta 2009 do 2016 je neto donos za državo znašal v povprečju 10,6 EUR/m3, kar je skoraj trikrat manj kot po prenosu upravljanja na novoustanovljeno družbo SiDG. Povedano drugače; v času koncesij je donos v obliki koncesijskih dajatev za državo v povprečju znašal 12 milijonov evrov na leto, v času od ustanovitve SiDG pa se je donos za državo, ki ga SiDG prinese lastniku preko vplačil v gozdni sklad, dobička in davka na dobiček, dvignil na 27 do 29 milijonov evrov letno.
V gozdni sklad, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije, je SiDG v lanskem letu vplačal 13 milijonov evrov, od začetka delovanja sredi leta 2016 pa skupaj že 48 milijonov evrov. Sredstva gozdnega sklada, s katerimi upravlja in z njimi razpolaga ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se med drugim namenjajo za pridobivanje gozdov, financiranje ukrepov na območju natura 2000 v zasebnih gozdovih, promociji rabe lesa in lesnih proizvodov ter gozdno-lesnih verig, občinam, v katerih je potekala sečnja v državnih gozdovih, za gradnjo in vzdrževanje lokalne infrastrukture …
Vedno več pozornosti in sredstev SiDG namenja tudi socialnim in ekološkim funkcijam gozdov. Najpomembnejši projekti v letu 2019 so bili: organizacija vseslovenske prostovoljske akcije pogozdovanja, organizacija državnega tekmovanja gozdnih delavcev, postavitev portala v pragozdu Rajhenav, nadaljevanje obnove kulturnega spomenika Baza 20 in objektov na Mašunu, organizacija prvega dneva odprtih vrat gozdne proizvodnje, promocija kodeksa obnašanja v naravi, ureditev gozdne turistične poti Plešivec in gozdne učne poti Ruta na Pohorju, obnova poti do izvira reke Sotle, izmera Logaške smreke, postavitev gnezdilnic v gozdnem kompleksu Jatna nad Radečami, sodelovanje z Ekošolo pri izvajanju programu Znanje o gozdovih v 75 slovenskih ekošolah in ekovrtcih …
Besedilo: Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
