V noči na nedeljo, 30. marca, bomo premaknili uro na poletni čas. Ob 2. uri zjutraj jo bomo prestavili za eno uro naprej, kar pomeni, da bomo spali eno uro manj, a bomo v večernih urah uživali v daljši dnevni svetlobi.

V Sloveniji smo začeli uro premikati leta 1983. Da vsako zadnjo nedeljo v oktobru uro premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, so dokončno določili leta 2006.

Namen premikanja ure na poletni čas je bil izkoriščanje svetlobnih razmer s prihrankom energije. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki premikanja ure pa menijo, da ta ukrep negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.

Poletni čas ostaja tema razprav, saj raziskave kažejo, da prihranek energije ni več tako velik, medtem ko lahko premik ure negativno vpliva na spanje in počutje. Da bi se lažje prilagodili, strokovnjaki svetujejo postopno prilagajanje urnika spanja, dovolj izpostavljenosti dnevni svetlobi in umirjeno večerno rutino.

Marsikje drugod po svetu ne prestavljajo urinih kazalcev, pa tudi tam, kjer jih, tega ne storijo nujno na isti dan. Ponekod pa so poletni čas opustili in ure ne prestavljajo več. Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni.

Dodatno uro svetlobe pa lahko izkoristimo na različne načine – od načrtovanja prvomajskih praznikov, priprave gurmanske malice in športa na prostem, do obiska najstarejšega družinskega člana ali celo temeljitega nitkanja zob. Ne pozabite tudi preveriti, katere naprave ne posodobijo ure samodejno.

Vir: NIJZ in STA