Po Jerebovih besedah so trenutno razmere zlasti na intenzivnih oddelkih, kamor dnevno v povprečju na novo sprejmejo med pet in sedem bolnikov, še vedno kritične. Število bolnikov na teh oddelkih še vedno raste.
“Nikakor se ne morem strinjati z ocenami, da smo na robu. Z vso odgovornostjo trdim, da smo že daleč preko roba zmogljivosti ustrezne, varne, strokovno optimalne obravnave covidnih bolnikov, ki ležijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje,” je opozoril Jereb. Po njegovih besedah sistem zdrži le še zaradi izjemnega truda zdravnikov, medicinskih sester in drugega pomožnega osebja, ki skrbi za bolnike.
Predstojnica infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tatjane Lejko Zupanc je pri tem opozorila, da je med tistimi, ki v nadaljevanju potrebujejo tudi zdravljenje v intenzivni enoti, vedno več necepljenih. Po Jerebovih besedah je med bolniki na intenzivni negi trenutno 80 odstotkov takih, ki niso bili cepljeni proti covidu-19.
Kot je dejal, se ljudje bojijo zapletov zaradi cepljenja, po drugi strani pa pozabljajo, da lahko tudi bolezen vodi do številnih zapletov. Na covidnih oddelkih UKC Ljubljana umre 24 od skupno 100 sprejetih bolnikov, brez njihove pomoči bi umrli vsi.
Vsak od bolnikov na intenzivnem oddelku v povprečju dobi od 15 do 20 različnih zdravil in vsako od teh zdravil ima tudi potencialne stranske učinke. Tudi pri tistih, ki bolezen prebolijo, opažajo številne posledice, nekatere prehodne, druge pa žal tudi trajne. Rehabilitacija pa lahko traja več mesecev, je opozoril Jereb.
Zdi se mu “popolnoma nerazumljivo, da na intenzivne oddelke še vedno sprejemamo bolnike, stare 50, 60, 70, tudi 80 let s sočasnimi kroničnimi boleznimi, ki niso cepljeni”. “Gre za popolno ignoranco, za malomaren odnos do svojega zdravja in za popolno nepoznavanje težav in problema, s katerim se soočamo,” je dodal. Zato je vse, ki se še niso cepili, ponovno pozval k cepljenju.
V tej zahtevni situaciji, ko se vsak dan z veliko hitrostjo polnijo bolniške postelje, zmorejo le s prilagajanjem, zavzetostjo in predanostjo zaposlenih in tistih, ki so jim pri oskrbi covidnih bolnikov priskočili na pomoč, je dejala glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Zdenka Mrak.
Pomagajo si s prerazporejanjem zaposlenih, veliko je nadurnega dela. Pomoč so dobili tudi iz drugih zdravstvenih zavodov in necovidnih bolnišnic, tudi od zasebnikov in koncesionarjev. S štirimi ekipami pomaga Slovenska vojska, in sicer z eno ekipo od prejšnjega tedna, tri pa so prišle danes. Prav tako pomagajo študenti zdravstvene nege in medicine ter prostovoljci. Po besedah Mrakove bodo ministrstvo za zdravje poizvedelo tudi v drugih zdravstvenih zavodih in poskušalo poiskati medicinske sestre, ki so včasih delale v UKC, tudi v enotah intenzivne terapije, da bi prišle pomagat.
Po besedah Lejko Zupančeve je situacija na navadnih oddelkih stabilna, zasedenost postelj je velika, a je vtis, da se zadeve v zadnjih dneh “nekoliko umirjajo”.
Pričakujejo tudi peroralno zdravilo proti covidu-19 molnupiravir, namenjeno tistim, ki že imajo simptome, ne potrebujejo pa še hospitalizacije. Ker zdravilo trenutno še nima dovoljenja za promet v Sloveniji, se bo izdajalo pod posebnimi pogoji in se bodo morali še dogovorili, na kakšen način in kdo bo zdravilo predpisoval. Idealno bi bilo, da bi ga predpisoval lečeči zdravnik oz. zdravnik v covidni ambulanti ali urgentnem centru, a morajo še najti rešitev, ki bo v skladu z zakonodajo in predpisi, ki veljajo za predpisovanje takšnih zdravil, je pojasnila.
Gre za prvo dejansko protivirusno zdravilo za covid-19. Zdravilo, ki je v obliki tablet, preprečuje razmnoževanje virusa, pomembno pa je, da se zdravljenje z njim začne čim prej, saj ga mora bolnik dobiti v prvih petih dneh, ko se pojavijo simptomi, je povedala Lejko Zupančeva.
Zdravilo je namenjeno bolnikom, ki so najbolj ogroženi za težek potek bolezni. Med njimi je navedla vse, ki so starejši od 65 let, ljudi s kroničnimi boleznimi, med katerimi je posebej izpostavila bolnike s sladkorno boleznijo, pa tudi srčne bolnike, bolnike z motnjo imunskega sistema, revmatološke bolnike, bolnike z rakom, jetrne, ledvične bolnike. Zdravilo bo namenjeno tako necepljenim kot cepljenim bolnikom.
Sicer pa po njenih besedah uporabljajo tudi koktelj monoklonskih protiteles, poznan tudi pod imenom regeneron, kar sicer ni uradno ime zdravila. Izkušnje s tem zdravilom so dobre, če je bilo ustrezno indicirano, je zelo malo bolnikov potrebovalo bolnišnično zdravljenje.
Jereb je danes pojasnil, da so za težji potek bolezni posebej ogrožene tudi nosečnice, sploh v zadnjem trimesečju nosečnosti. Trenutno v enoti intenzivne terapije zdravijo eno nosečnico, ki je priključena na aparat za mehansko predihavanje in je neposredno življenjsko ogrožena, tri nosečnice pa potrebujejo visok odmerek kisika in so pred tem, da jih premestijo v enoto za intenzivno zdravljenje.
