V sklopu Koroškega muzejskega večera sta v prostorih Muzeja Ravne na Koroškem arheologa dr. Bine Kramberger in Saša Djura Jelenko, vodja izkopavanj predstavila nova spoznanja o dvorcu Javornik na Ravnah na Koroškem.
Gre za obdobje, v katerem je človek spoznal dobre lastnosti bakra in tudi drugih kovin (predvsem zlata, svinca in srebra) ter pričel iz njih izdelovati orodja, orožja in nakit. Doslej najdišč iz tega časa na slovenskem Koroškem nismo poznali, zato najdišče pomembno dopolnjuje naše vedenje o poselitvi Koroške.
Na podlagi rezultatov radiokarbonskega datiranja so najzgodnejši sledovi naselitve na Javorniku okvirno iz zadnje tretjine 5. tisočletja pr. n. št. Najdbe naselbine iz zgodnje bakrene dobe na Javorniku kažejo največ sorodnosti s sočasnimi najdišči na južni strani Pohorja in v Podravju ter s sočasnimi najdišči v Avstriji, kar nakazuje intenzivne povezave med temi območji že v bakreni dobi. Arheobotanične analize vzorcev so pokazale pestro poljedelsko aktivnost naselbine v zgodnji bakreni dobi. Gojili so vsaj tri poljščine: eno- in dvozrno pšenico ter ječmen. Srednjebronastodobni vzorci so pomembni v luči najzgodnejših dokazov poljedelstva: poleg gojenja pšenice in ječmena mogoče tudi prosa.
Presenetljivo je tudi prvo odkritje naselbinskih sledov iz srednje bronaste dobe na Koroškem in bajerja, ob brežini katerega se je, kot kaže, raztezalo naselje. Izkopavanja še vedno potekajo, po doslej znanih podatkih so najmlajše najdbe s konca pozne bronaste dobe.
Vir: ravne.si
