Čisti zasebniki so tisti zasebniki v zdravstvu, ki nimajo koncesije za izvajanje javnih zdravstvenih storitev. Javni zdravstveni delavci bi po dopolnjenem predlogu novele pri njih še vedno lahko delali, a le, če bi bili v javnem zdravstvenem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa.
Z zasebniki bi morali imeti zdravstveni delavci, torej tudi zdravniki, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, do 60-odstotkov. Še vedno je predvidena prepoved sodelovanja s čistimi zasebniki po podjemnih pogodbah, je v izjavi za medije pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.
Ob tem javni zdravstveni delavci, ki bi želeli delati pri čistih zasebnikih, ne bi smeli odklanjati dodatnega dela v matični ustanovi vključno z dežurstvi in nadurami. Zasebniki pa bi morali nase prevzeti tudi del stroškov za dopust in izobraževanje zaposlenih.
Po neuradnih informacijah so v predlogu zakona tudi razširili seznam izjem, kjer dodatno delo ni časovno zamejeno. Soglasja za delo pri drugem delodajalcu po predlogu ne bi potrebovali zaposleni, ki bi želeli dodatno delati kot redni ali izredni profesorji, docenti ali asistenti v javnem visokošolskem zavodu s področja zdravstva. Soglasja ne bi potrebovali niti za zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in shodih ter za delo v mobilnem paliativnem timu.
Že pred tem je ministrstvo kot izjemo predvidelo dodatno delo pri Rdečem križu Slovenije, Javnem zavodu RS za presaditve organov in tkiv – Slovenija transplant ter v enotah za zaščito, reševanje in pomoč uprave za zaščito in reševanje. Za izjemo je bilo že predhodno predvideno tudi opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu.
Vir: STA
