Slovenija po Janševih besedah podpira odločitev, ki bo danes verjetno uradno potrjena, da se Evropa osvobodi odvisnosti od ruskih energentov, takoj ko bo možno.
“To ne pomeni jutri, žal. Mi podpiramo čim hitrejšo pot,” je povedal premier. “Ta vlak je na poti in je brez povratka, to se bo zgodilo verjetno kasneje, kot si mi želimo, ampak mnogo prej, kot si želi Rusija,” je pojasnil.
Evropska komisija bo danes predstavila nekatere rešitve, je še dejal Janša. “Za tiste, za katere smo že slišali oziroma smo bili prej obveščeni, lahko rečem, da so v veliki meri učinkovite,” je poudaril.
O tem, kako bi lahko ZDA pri tem pomagale z utekočinjenim plinom, so razpravljali z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki se danes mudi v Bruslju.
Poleg tega je nekaj predlogov med obiskom premierjev Slovenije, Češke in Poljske v Kijevu predstavila ukrajinska stran. Ti predlogi po Janševem mnenju vključujejo “zelo učinkovite sankcije, ki ne predstavljajo neke velike zadeve, okoli katere bi bila mnenja v Evropi različna”.
Na vrhu Nata, ki je potekal pred vrhom EU, so govorili o sankcijah, ki se dotikajo vojaških zadev. Gre za tako imenovane produkte za dvojno rabo, ki jih Rusija kupuje kot civilne produkte, uporablja pa jih v vojaški tehniki, je pojasnil premier.
Poleg tega so kolegi iz Ukrajine naredili tudi seznam po njegovem mnenju zelo učinkovitih predlogov oziroma sankcij, ki ciljno vplivajo na situacijo v Rusiji in ne prizadenejo celotnega prebivalstva, ampak predvsem tiste, ki poganjajo ruski vojaški stroj.
Janša je komentiral tudi izjavo ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo od zahodnih držav zahteval plačevanje ruskega plina v rubljih. “Jaz mislim, da nihče v Evropi ne ve več, kako rublji sploh izgledajo, tako da teh plačil po mojem mnenju ne bo,” je povedal.
Italijanski premier Mario Draghi pa je glede tega poudaril, da to pomeni kršitev pogodb, sklenjenih med Rusijo in drugimi državami.
Več držav sicer še vedno nasprotuje uvedbi embarga na uvoz ruskih energentov. “Avstrijsko stališče je jasno. Avstrija ne bo dopustila embarga na ruski plin in nafto. To trenutno ni realistično,” je povedal avstrijski kancler Karl Nehammer. To po njegovih besedah velja tudi za Češko, Slovaško, Madžarsko in Bolgarijo, je pojasnil.
Ena od osrednjih tem zasedanja je tudi, kakšno držo naj članice EU zavzamejo v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji.
“Kitajska je najpomembnejša država. Lahko je ključna v mirovnem procesu. Imajo veliko vpliva, vsi čakamo, da ga uporabijo,” je povedal italijanski premier.
Janša pa je glede Kitajske poudaril, da spričo dogajanja v Ukrajini ta postaja bolj pazljiva. ZDA so na vrhu zveze Nato sporočile, da dialog s Pekingom poteka in da jih skušajo prepričati, naj podprejo napore za mir v Ukrajini, je povedal.
Biden: Rusijo bi morali izključiti iz skupine G20
Ameriški predsednik Joe Biden je danes po izrednem vrhu voditeljev zveze Nato dejal, da bi bilo treba Rusijo zaradi agresije v Ukrajini izključiti iz skupine G20. Obenem je menil, da bi se naslednjega vrha G20, ki bo potekal jeseni v Indoneziji, morala udeležiti Ukrajina, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na vprašanje, ali podpira izključitev Rusije iz skupine G20, je Biden odgovoril: “Moj odgovor je pritrdilen, vendar bo odločitev odvisna od trenutno predsedujoče skupini G20 Indonezije in drugih članic, vključno z rusko zaveznico Kitajsko.”
Rusija je bila po zavzetju ukrajinskega črnomorskega polotoka Krim leta 2014 izključena iz takratne skupine G8 in od takrat se vodilna svetovna gospodarstva srečujejo v formatu G7. Je pa ostala del skupine G20, katere članice so največja svetovna gospodarstva, 19 držav in Evropska unija, ki skupaj predstavljajo 85 odstotkov bruto svetovnega proizvoda.
Po vrhu Nata je Biden še poudaril, da bosta vztrajanje pri strogih sankcijah proti Rusiji in ohranjanje enotnosti Zahoda odločilna v vojni v Ukrajini. “Nato še nikoli, prav nikoli ni bil tako enoten, kot je danes. Putin je z vdorom v Ukrajino dobil ravno nasprotno od tega, kar je nameraval dobiti,” je dejal.
Ruskega predsednika Vladimirja Putina je sicer znova posvaril pred uporabo kemičnega orožja v Ukrajini in dodal, da bo narava odziva Nata odvisna od narave uporabe tovrstnega orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V svojem govoru je pred gospodarskimi sankcijami posvaril tudi Kitajsko, v kolikor bo ta v vojni v Ukrajini podprla Rusijo. “Kitajska se zaveda, da je njena gospodarska prihodnost veliko tesneje povezana z Zahodom kot z Rusijo,” je dejal.
Ameriški predsednik je prejšnji teden govoril s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. “Kitajskemu voditelju nisem grozil, sem pa mu jasno povedal, da mora razumeti posledice pomoči Rusiji,” je dodal.
