Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Robert Pavšič (LMŠ) in preiskuje z epidemijo povezane vladne ukrepe od nastopa Janševe vlade do marca letos, se je najprej za zaprtimi vrati dogovorila o poteku dela, zaslišanje premierja pa je bilo javno.
Na Pavšičevo vprašanje, koliko svetovalnih skupin je imela vlada, je Janša odgovoril, da kolikor je bilo potrebno. “Že prvi dan, ko je vlada nastopila mandat, smo se soočili z epidemijo. Prva dva tedna smo imeli v Cankarjevem domu sklicana posvetovanja z ljudmi iz prve bojne linije, iz zdravstvenih domov, domov za starejše in civilne zaščite, ki je bila brez opreme. Svetovalna skupina za blaženje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki jo je vodil Matej Lahovnik, pa je bila ad hoc skupina, ki je delovala prostovoljno,” je pojasnil.
Predsednika komisije so nato zanimale še podrobnosti glede ustanovitve in oblikovanja vladne svetovalne skupine za covid-19. Kot je dejal Janša, lahko vlada na podlagi zakona o vladi imenuje kakršnokoli delovno skupino. S sklepom je tako uradno imenovala omenjeno skupino, nato pa jo je po razveljavitvi sklepa imenoval minister za zdravje. Dodal je še, da skupina ni imela nobene posebne moči oz. pooblastil, da bi sprejemala kakršnekoli ukrepe, glede ukrepov je vladi svetovala. Vlada jim je po Janševih besedah v veliki meri sledila. Skupina sedaj svetuje ministru za zdravje, ta pa nato vladi predstavi predloge ukrepov.
Na vprašanje, kdo je za vodjo skupine predlagal infektologinjo Bojano Beović, je Janša odvrnil, da so bili vsi člani svetovalne skupine, ko je še bila imenovana s sklepom vlade, formalno predlagani z njegove strani, po posvetu z ministrstvi ali tistimi resorji, ki so bili najbolj vpeti v obvladovanje epidemije. Nekaj članov so v skupino imenovali naknadno, tudi na podlagi kriznih posvetov, je še dodal.
Janša se je dotaknil tudi situacije na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je po njegovih besedah na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, deloval tako kot v 19. stoletju. “Listke so si nosili med sabo. Na razpolago nismo imeli realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Še vedno postavljamo omrežje, da imajo odločevalci na voljo podatke, ki so potrebni za ukrepanje,” je dejal. Poleg te težave je Janša kot ključno izpostavil še kadrovski primanjkljaj epidemiologov, ki so pregorevali.
Glede presežnih smrti v drugem, jesenskem valu epidemije, je Janša dejal, da so te bile večinsko v domovih za starejše, kjer je koncentracija rizičnih skupin največja. V nekaterih domovih se zaradi neustrezne infrastrukture namreč ni dalo vzpostaviti rdeče cone, je opomnil. Po njegovih besedah je epidemija razkrila velikansko ignoranco do oskrbe starejših, ki se je nabirala desetletja. Šele sedaj se do tega vprašanja sistemsko pristopa z zakonoma o dolgotrajni oskrbi in zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvu, je dejal premier.
