Jajčarija je že stara ljudska šega, vezana na god sv. Florijana, ki se še vedno zvesto prenaša iz roda v rod in se je do danes ohranila predvsem v nekaterih krajih Mežiške doline. Značilna je zlasti za območje Črne na Koroškem. Fantje pa na predvečer sv. Florijana pobirajo jajca tudi še v nekaterih drugih krajih na Koroškem in Štajerskem ter v naslednjih tednih pripravijo veselico oziroma gavdo, ki jo imenujejo Jajčarija.
Na predvečer 4. maja se fantje odpravijo od hiše do hiše. Nekoč je veljalo, da če je vreme na ta dan slabo, se datum prestavi. Prav tako se dandanes v nekaterih krajih, ko je večidel mladih fantov med tednom v šolah in v službah dogovorijo za dan, ki pade na petek ali soboto in je najbliže godovanju sv. Florijana, ponekod pa še vedno pobirajo jajca iz 3. na 4. maj, ne glede na dan v tednu.
V Podpeci bodo pripravili Jajčarijo pri Žačnu (Mlinarju), in sicer 6. julija, kjer bo prav tako poskrbljeno za hrano in pijačo, za zabavo pa bod poskrbel Duo opala.
V knjigi Občina Ravne na Koroškem, ki je sestavni del projekta ‘način življenja Slovencev v 20. stoletju’ je Karla Oder leta 2007 zapisala, da se je Jajčarija do 90-ih let ohranila v Javorju , Ludranskem vrhu, Bistri, Jazbini in Koprivni. Do začetka 50-ih let so “ledični” fantje na dan pred svetnikom že zgodaj popoldan začeli pobirati jajca pri kmetijah, ki so sicer sodelovale pri skupnih delih. Jajca so morali pobrati do polnoči, gospodinje pa so jim dale še masti in belega kruha. Iz nagajivosti so kdaj stopili tudi k drugim kmetijam in domačim fantom pobrali jajca, kar je pogosto izzvalo pretep.
Fantje so pred vsako hišo zaigrali in zapeli, gospodinja pa jim je v hiši postregla z malico in pijačo, neporočeno dekle pa s šopkom. Fantje so morali za jajca prositi, iz blagoslovljenega lesa pa so naredili križ in z nekaj lesa zakurili v kuhinji. Ko so hišo zapuščali, so za sabo pometli s svojo metlo, da niso puščali nereda. Naslednji dan ali tudi konec tedna so se zbrali pri največjem kmetu, ki jim je dal na razpolago skedenj, mošt in žganje, da so se lahko zabavali. Najpomembnejša jed so bile “šnite”, ki so jih pekla dekleta, jedli so še okisana jajca in pili surova.
FOTO: Martina Podričnik. Križi, stari več kot 100 let na kašči Pikove domačije v Javorju. 
FOTO: Martina Podričnik
Kot še piše Karla Oder, se je šega v 50-ih in 60-ih letih razširila na večje območje (ne samo na določene kmetije). Konec 80-ih let so se fantje zbrali v gostilni ali pri kmetu, kjer je bila potem Jajčarija. Jajca so pobirali do jutra. Pri vsaki hiši so morali jajca poiskati, skrita so lahko bila v mleku, pepelu, cvetju, nikakor pa ne v predalih ali kredencah. Dekleta so pripravila šopek iz cvetja, ki je cvetelo v hiši, in vejice rožmarina. Iz blagoslovljenega lesa so fantje naredili križe in zakurili v štedilniku. Preden pa so odšli, so pojedli pripravljeno malico na mizi in pustili sporočilo, kdaj in kje bo Jajčarija, ki je morala biti v naslednjih 14 dneh. Na njej pa so potem poleg šnit, surovih in okisanih jajc jedli še potico, prekajeno meso in pecivo. V spodnjem delu Mežiške doline Jajčarija ni bila znana, so pa še po drugi svetovni vojni na Florjanovo za kosilo spekli šnite.
Na Ludranskem Vrhu se boste lahko na Jajčariji zavrteli že 8. junija, organizatorji obljubljajo nepozabno “gavdo” z živo glasbo, poskrbeli bodo tudi za hrano in pijačo. Vse skupaj pa se bo dogajalo pri Najveski lipi.
V današnjem času pa na sv. Florijana, večer pred godom cerkvenega patrona, domači, neporočeni fantje hodijo od hiše do hiše, pobirajo nastavljena jajca ter zraven tudi zapojejo. In tako je bilo ponoči tudi na Ludranskem Vrhu, v Podpeci in Javorju. Kmalu pa bodo v vsakem kraju pripravili še veselico oziroma »gavdo«, ki jo imenujejo Jajčarija.
Nekoč je moralo biti število pripravljenih jajc pri posamezni hiši liho. Če so jih gospodinje pripravile sodo število, so morali fantje manjkajoče jajce, ki je bilo premišljeno skrito, poiskati. Lahko je bilo kjer koli: v moki, sladkorju, pepelu, krušni peči, štedilniku ali celo v čevlju na nogi. Če je bilo jajce skrito v dimniku, je bilo prav tako črno kot njegov najditelj. Šele ko so fantje skrito jajce našli, so lahko vzeli ostala jajca z mize.
Na Turistični kmetiji Juvan v Javorju bo Jajčarija 15. junija, tudi pri njih ne boste lačni in žejni, za zabavo pa bodo poskrbeli Labodi.
Danes v večini krajev tega več ni. Še vedno pa velja, da če v hiši ni jajc ali pa so jih gospodinje pozabile pripraviti, da jim fantje v tem primeru tudi ponagajajo in se jim »maščujejo« s kakšno vragolijo. Tako se zna zgoditi, da tisti, ki zjutraj prvi vstane, prime za namazano kljuko, najde določen kos orodja ali kakšno drugo stvar na drevesu …
Kot je povedal Blaž Grabner, eden od Javorskih »pobov«, ki so včeraj pobirali jajca, so se fantje v večernih urah zbrali in si razdelili teren oziroma hiše. Tako kot prejšnja leta so tudi sinoči hodili od hiše do hiše skoraj vso noč in z delom oziroma pobiranjem jajc zaključili v jutranjih urah. Seveda so jim gospodinje poleg jajc pripravile tudi kaj za pod zob. Kot je dejal Blaž, “jedače in pijače tudi letos ni manjkalo.”
Blaž je še povedal, da bodo del pobranih jajc prodali, z zbranim denarjem pa bodo kupili olje in ostale sestavine, ki jih potrebujejo za pogostitev na Jajčariji, ki bo 15. junija na Turistični kmetiji Juvan, na njej pa bodo obiskovalcem poleg pečenih šnit ponudili še druge jajčne dobrote, za tapravo “gavdo” pa bo poskrbel ansambel Labodi. Za konec je še omenil, da so pri vsaki hiši iz blagoslovljenih vej naredili tudi križe.
Predvsem v preteklosti je bilo pobiranje jajc za fante priložnost, da so spoznali dekleta, danes sicer temu ne pripisujejo več tolikšnega pomena, čeprav pri nekaterih hišah še vedno pripravijo šopke, kar je že nekoč pomenilo, da so v hiši neporočena dekleta. Zagotovo pa tudi v današnjem času kakšen fant spozna svojo bodočo ženo ravno na »gavdi« in morda bo temu tako tudi Jajčarijah, ki se bodo v naslednjih mesecih odvile na območju Črna na Koroškem, kamor ste prisrčno vabljeni že danes.
Vir: Knjiga Občina Ravne na Koroškem (Karla Oder) in Zavod za varstvo kulturne dediščine
