Inšpektorji Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP) od leta 2017 opravljajo tudi nadzore v zvezi z emisijami dimnih plinov in ogrožanjem človekovega zdravja zaradi tveganja zastrupitve z ogljikovim monoksidom (CO), ki nastaja kot posledica ogrevanja z malimi kurilnimi napravami (MKN).
Zdravstveni inšpektorji, ki so pred spremembo zakonsko določenih predpisov opravljali te nadzore, so zadeve odstopili IRSOP. Med drugim je bil tudi inšpekcijski postopek, tekom katerega se je izkazalo, da v večstanovanjski stavbi v Ljubljani, stanovalcem, ki imajo svoje male kurilne naprave priključene na neprimerne dimne tuljave, grozi resna nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom oziroma dimnimi plini. Na podlagi prijave dimnikarske družbe glede možnosti zastrupitve s CO, je postopek glede neprimernega delovanja MKN, enega od etažnih lastnikov začel že zdravstveni inšpektor. V postopku, ki ga je leta 2017 prevzel v reševanje inšpektor za okolje, pa se je pokazalo, da so razsežnosti tveganja za zdravje in življenja ljudi še mnogo večja. Ugotovljeno je bilo, da so dimne tuljave v njihovi stavbi povsem neprimerne in nevarne za uporabo, tako s stališča požarne varnosti kot tudi nevarnosti zastrupitve s CO.
Inšpektor za okolje IRSOP je takoj, ko je prevzel zadevo, začel z inšpekcijskim postopkom. Zaradi nevarnosti zastrupitve z dimnimi plini, je etažnemu lastniku MKN izdal odločbo o prepovedi uporabe njegove MKN in z njo povezanih dimnih vodov vse dokler nepravilnosti ne bodo odpravljene ter bo to potrdil dimnikar.
Ker zavezanec na naslovni organ ni sporočil, ali svojo MKN še uporablja ali ne, je inšpektor pozval dimnikarsko družbo, da preveri, ali je etažni lastnik izvršil odločbo. Ta je ugotovil, da naprava še obratuje in da še vedno predstavlja veliko nevarnost zastrupitve z dimnimi plini in CO. Zaradi tega, ker ukrepi iz izdane ureditvene odločbe niso bili izpolnjeni, je inšpektor za okolje pričel z izvršilnim postopkom s prisilitvijo oziroma z denarnimi kaznimi. Zavezanca je večkrat vabil na zaslišanja, a se jih nikoli ni udeležil, prav tako izostankov ni opravičil. Tudi na pozive inšpektorja, da se izjasni o zadevi, ni odgovarjal. Zaradi neodzivnosti lastnika MKN in nespoštovanja izdanih ukrepov je inšpektor zoper kršitelja uvedel prekrškovne postopke, a glob, ki so mu bile izreče v teh postopkih ni poravnal. Prav tako ni poravnal tudi denarnih kazni izrečenih v izvršilnem postopku.
Zaradi zavezančeve neodzivnosti in izjav, s katerimi je dal dimnikarju večkrat jasno vedeti, da ne glede na vse, ne misli prenehati uporabljati svoje MKN na zemeljski plin, je v letu 2020, inšpektor za okolje za to, da prepreči veliko nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom oziroma dimnimi plini, začel iskati drugo rešitev. Stopil je v kontakt z upravnikom večstanovanjske stavbe, ki o omenjeni problematiki ni vedel nič. Prav tako je osebno govoril z lastnikom sporne MKN, ki je inšpektorju, upravniku in dimnikarju dovolil vstop v stanovanje z namenom pregleda MKN in z njo povezanih dimnih vodov. Dimnikar je tudi takrat v prostoru izmeril previsoke vrednosti CO, zavezanec pa je vztrajno trdil, da za to ni kriva njegova kurilna naprava, ampak dimnik večstanovanjskega objekta, na katerega je vezana.
Inšpektor je o zadevi obvestil Center za socialno delo v Ljubljani in Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o.; podal pa je tudi prijavo suma storitve kaznivega dejanja za povzročanje splošne nevarnosti za življenje ljudi in zato, ker zavezanec brez upravičenega razloga ne sodeluje pri odvračanju splošne nevarnosti.
Zaradi trditev zavezanca, da je za presežene vrednosti CO v njegovem stanovanju kriv skupen dimnik, na katerega je povezana njegova MKN, je inšpektor pričel postopek zoper upravnika večstanovanjskega objekta z namenom ugotovitve ustreznosti dimnikov oziroma skupnih delov stavbe. Pri pregledu dimniških tuljav s kamero, ki ga je opravila dimnikarska družba je bilo ugotovljeno, da so dimniške tuljave res neprimerne in nevarne za uporabo, tako s stališča požarne varnosti kot s stališča nevarnosti zastrupitve s CO. Iz poročila dimnikarske službe je razvidno, da so dimniške tuljave močno poškodovane in delno zamašene z gradbenim materialom. Glede na to, je bila upravniku izdana ureditvena odločba, da preneha z uporabo sedanjih dimniških tuljav, vse dokler nepravilnosti na skupnih delih ne bodo odpravljene in bo to potrdil dimnikar.
Ker dimniške tuljave niso bile primerne za uporabo, je inšpektor z odločbami prepovedal lastnikom malih kurilnih naprav tudi uporabo vseh plinskih naprav, katerih dimni vodi so bili speljani v te neprimerne in nevarne dimne tuljave z namenom preprečitve zastrupitve s CO.
Ker je bilo ugotovljeno, da obstoječe dimne tuljave ni mogoče sanirati, so vsi lastniki MKN, razen prvotnega kršitelja, zamenjali svoje male kurilne naprave na plin s kurilnimi napravami za ogrevanje na elektriko. Ker zavezanca ni bilo možno prisiliti, da bi tudi sam zamenjal način ogrevanja, se je inšpektor za okolje obrnil na dobavitelja plina, da preveri, če ima mogoče on kakšno možnost, da bi na podlagi svojih predpisov preprečil najhujše. Njihov odgovor je bil pozitiven, še več, pri uporabniku MKN so opravili varnosti odklop, demontirali plinomer in zapečatili notranjo napeljavo, tako da uporaba zemeljskega plina v stanovanju ni več možna.
Zadeva je zaradi vseh, ki so naredili več kot le tisto, kar velevajo predpisi, dobila srečen konec, a ostaja grenak priokus, kako malo je manjkalo, da bi se vse skupaj končalo povsem drugače, so zapisali na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor.
Besedilo: Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor
