Na današnji novinarski konferenci na Kopah sta o dobrem sodelovanju slovenske in hrvaške policije spregovorila Boštjan Kavc, inšpektor v Sektorju uniformirane policije PU Celje in Elvira Jakopinec Lacković, predstavnica ravnateljstva hrvaške policije. Govorca sta si bila enotna, da je tovrstno sodelovanje izjemno dobrodošlo. Mnogi hrvaški turisti, ki zimske počitnice izkoristijo za obisk slovenskih smučišč so veseli, da imajo na smučiščih hrvaške policiste.
Hrvaška policista bosta slovenskim policistom pomagala na smučiščih Kope, Rogla in Kranjska Gora do 2. marca 2025.
Pri opravljanju nalog bosta nosila hrvaško policijsko uniformo, prilagojeno za delo na smučiščih in ne bosta oborožena. Prav tako ne bosta izvajala policijskih pooblastil in ukrepov, za katere so pristojni le slovenski policisti.
Glede varnosti na smučiščih je inšpektor Kavc izpostavil, da Zakon o varnosti na smučiščih določa, da mora upravljavec smučišča na smučišču zagotoviti tak red, da je omogočeno varno smučanje ob upoštevanju odgovornosti smučarjev. To neposredno zagotavljajo nadzorniki v okviru pooblastil, ki jih imajo po zakonu. Nadzornike mora zagotoviti upravljavec smučišča. Postopek zoper smučarje, ki smučajo pod vplivom alkohola, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, pa izvaja zgolj policija.
Globe za prekrške v zvezi z varnostjo na smučišču so opredeljene v XI. poglavju Zakona o varnosti na smučiščih in so odvisne od teže storitve posameznega prekrška in za smučarja znašajo od 400 do 800 €, za hujše prekrške pa je predviden tudi ukrep prepovedi smučanja in odvzem smučarske vozovnice za isti dan brez povračila.
Boštjan Kavc je prisotne še spomnil česa smučarji na smučiščih ne smejo početi:
- zadrževati se na zoženih ali nepreglednih delih smučarske proge,
- smučati v času, ko je smučišče ali del smučišča zaprto,
- smučati zunaj prog, po neurejenem smučarskem prostoru,
- izvajati skokov na progi, razen na delu, kjer je to dovoljeno,
- smučati po vlečni poti vlečnice ali tako, da ogroža varnost ostalih na vlečnici,
- postavljati, prestavljati ali odstranjevati znake in naprave na smučišču,
- onesnaževati smučišča in okolice,
- voditi pse in druge živali po smučarski progi,
- smučati pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
IRSNZ za smučarsko sezono 2023/24 v evidenci vodi 606 zapisnikov o nesrečah na 22. slovenskih smučišč, v katerih je bilo udeleženih 625 oseb. V nesrečah se je 40 oseb huje poškodovalo, 514 oseb pa lažje. 72 % udeleženih v nesrečah je bilo slovenskih državljanov.
Med tujimi državljani je bilo v nesrečah udeleženih največ hrvaških državljanov in sicer 10 %. Po starosti je največji delež udeležencev v nesrečah na smučiščih starih od 11 do 14 let, slaba polovica vseh udeležencev je bila mlajša od 20 let. Najmlajši udeleženec je bil star 4 leta, najstarejši pa 86 let.
Kot najpogostejši vzrok za nastanek nesreč na smučiščih je v zapisnikih navedeno pomanjkljivo smučarsko znanje, najpogostejša poškodba (tretjina primerov) pa je zvin, v največ primerih so si ponesrečenci poškodovali koleno.
Vir: PU Celje
