Najvišja državna priznanja zaslužnim prostovoljkam in prostovoljcem je izročila predsednica države Nataša Pirc Musar.
O prostovoljstvu smo se pogovarjali tudi s prejemnikom priznanja Gvidom Jančarjem.
Koliko časa ste že prostovoljec?
»Po moji definiciji sem prostovoljec že od mladih let. Seveda se takrat pomena tega poslanstva še nisem zavedal, saj smo prostovoljstvo v tistem času nekako živeli. V Žerjavu, kjer sem takrat živel, je bila medsebojna pomoč samoumevna. Med nami je bila solidarnost in za opravljeno delo ozr. pomoč nismo pričakovali plačila. Medčloveški odnosi so bili veliko prijetnejši kot so danes.«
Kakšne so bile prve aktivnosti prostovoljstva?
»S prostovoljstvom sem pravzaprav pričel že v osnovni šoli. Na pobudo takratne učiteljice sem imel pogrebni govor mlademu fantu, ki je zmrznil. Takrat se je pričela moja pot pogrebnih govorov. V letih 1982 do 1985 sem vodil mladinsko organizacijo v kraju. Uspelo mi je, da smo postali povezani in operativni. Skupaj s šolo in vrtcem smo organizirali prireditve ob praznikih, kulturne prireditve, razna gostovanja pa smo organizirali skupaj s KD in KS. Na srečo smo lahko delovali v Delavskem domu v Žerjavu. Udeleževali smo se raznih delovnih akcij, sam sem v tem času deloval kot moderator, recitator, scenarist. Po odsluženem vojaškem roku sem si ustvaril družino v Črni na Koroškem.«
Kaj Vam prostovoljstvo pomeni?
»Zame je prostovoljstvo način življenja in drugače ne znam živeti. Osebne koristi ob tem ne pridejo v poštev. Ljubiteljska kultura, ohranjanje izročila in zgodovine, pomoč sočloveku, sočutje, empatija, spoštovanje so moj moto.«
Zakaj ste se pravzaprav odločili za tako plemenito pot?
»Ne vem, če sem se ravno odločil. O tem nikoli nisem razmišljal na tak način. V veliko primerih pač nisem pogledal vstran. Z leti sem si pridobil izkušnje, s tem pa pridobil občutek, kaj je dobro, pravično in pošteno.«
Kako usklajujete prostovoljstvo, družino, službo?
»Z leti smo postali doma precej uigrana ekipa, saj je vsa družina vpeta v prostovoljstvo. Žena je prostovoljka pri Rdečem križu, hčerka pa je dejavna v zvezi kulturnih društev. Tudi sin mi veliko pomaga. Sam bom v kratkem postal upokojenec, tako bo ostalo še več časa, da bom lahko pomagal. Z ženo se za velike praznike odpraviva tudi v Koroški dom starostnikov Črneče, kjer obiščeva varovance doma.«
Lahko predstavite nekaj najpomembnejših projektov, pri katerih ste sodelovali kot prostovoljec?
»V letih 1989 sem prevzel vodenje DPD Svoboda Črna na Koroškem in ga vodil 21 let. Med leti 1996 in 2021 sem bil v reševalni ekipi štaba CZ Črna. Leta 2000 sem prevzel vodenje ZB za vrednote NOB Črna, katero organizacijo vodim še sedaj. Leta 2014 sem postal mentor GKM – gledališki krožek mladih, ki je bil do korone zelo deloven in uspešen. Leta 2018 sem postal podpredsednik OORK Črna na Koroškem. Teh dejavnosti je še veliko, vendar sem želel našteti le najpomembnejše.«
Morda veste, na katerem področju je največ prostovoljcev?
»Po mojih izkušnjah na socialnem področju, na področju reševanja ter na kulturnem področju.«
Kakšne izzive vidite na področju prostovoljstva?
»V urejeni družbi, za kakršno se imamo, bi moralo biti prostovoljstva zelo malo. Pa temu žal ni tako. Stisk ljudi je vedno več, od najmlajše do najstarejše populacije. Pri mlajših je problem komunikacija, pri starejših osamljenost, odtujenost, strah. Težko uresničljiv izziv za vse. Vsaj malo moramo upočasniti tempo našega življenjskega vagona.«
Kaj bi si želeli glede prostovoljstva v Sloveniji?
»Prostovoljstvo je precej prisotno v Sloveniji. PGD so že eden izmed dobrih primerov. Je pa nekaj področij, kjer bi morala država že v osnovi bolje delovati. To so npr. Hospic, oskrba starejših, težko bolnih. Na teh področjih veliko breme pade na prostovoljce. Za takšno obliko pomoči moraš biti pripravljen čisto drugače, tu sproščanje adrenalina ne pride v poštev.«
Lahko družba obstaja brez prostovoljstva?
»Popolne družbe in idealnih ljudi ni. Vedno več je ljudi, ki v svoji nadvladi pozabijo na preproste, male ljudi, ki občutijo posledice ravnanj vseh prej omenjenih. Za lajšanje posledic pa se bomo vedno našli ljudje, ki jim osebni interesi niso na prvem mestu. Občutek imam, da bo prostovoljstvo pognalo globoke korenine.«
S čim vse se srečujete kot prostovoljec?
»V tem vedno bolj brezčutnem in banalnem svetu je vedno več osamljenih ljudi. Hitrost življenja je nenormalna. Veliko starejših se počuti kakor, da niso več del te družbe, skupnosti. Digitalizacija, naročanje pri zdravniku preko računalnika, neosebna obravnava nekaterih zdravstvenih delavcev. S tem se srečujem na vsakem koraku. Starejši ljudje niso toliko lačni kruha, kot so lačni človeškega stika, pogovora… Seveda je marsikje tudi finančna stiska.«
Kako je prostovoljstvo sprejeto v lokalni skupnosti?
»Srečo imam, da živim v Črni na Koroškem, blizu je tudi Žerjav. Tukaj čas kljub vsemu teče nekoliko drugače. Tudi prostovoljsko delo je cenjeno in opaženo. PGD Črna, Kulturna društva, Društvo upokojencev in Društvo invalidov s svojimi prostovoljci, RK, Karitas in še bi lahko naštevali. Mogoče bi še lahko kaj več narediti tudi med mladimi, v šoli, vrtcu…
Za na konec, kaj bi sporočili našim bralcem?
»Prostovoljstva se ne naučiš. Je enostavno del tebe. Tvoje življenje.«
Županja Črne na Koroškem mag. Romana Lesjak je ob tem izjavila: »Za prejeto priznanje Gvidu Jančarju iskreno čestitamo, hkrati pa se mu zahvaljujemo za njegov neprecenljiv doprinos na področju prostovoljstva v našem kraju. Je človek na katerega si lahko zelo ponosen, saj je vedno pripravljen pomagati in posveti veliko ur svojim sokrajanom. Veseli smo, da so tudi na državnem nivoju prepoznali njegovo prostovoljstvo. Občina Črna na Koroškem je že od leta 2013 Prostovoljstvu prijazna občina, ravno zaradi številnih prostovoljcem in prostovoljk, ki jih ima Črna. Gvido Jančar je eden izmed njih.
Obrazložitev nagrade
Gvido Jančar je prostovoljstvu predan že od mladosti. Najprej je deloval na kulturnem področju in leta 1985 izdal pesniško zbirko Veter spoznanj. Dejaven je bil v različnih kulturnih organizacijah, predvsem v delavskem prosvetnem društvu Svoboda Črna in v komisiji za kulturo Rudnika Mežica. S svojim nesebičnim prostovoljskim delom sooblikuje kulturno življenje v občini.
Leta 2000 je prevzel predsedniško funkcijo v Združenju borcev za vrednote NOB Črna na Koroškem in do danes organiziral več kot 180 proslav, na katerih je nastopal kot recitator, povezovalec ali govornik.
Gvidu Jančar je s svojim prostovoljstvom na raznolikih področjih pustil velik pečat v svojem kraju in širše. Je prostovoljec z veliko začetnico, saj je s svojo zagnanostjo, vnemo, pozitivnim odnosom in čutom za sočloveka vedno pripravljen pomagati ljudem. Hkrati predstavlja zgled prostovoljstva mladim in starejšim sokrajanom.
