Delodajalci namreč izražajo glasne pomisleke glede nekaterih sprejetih ali predlaganih ukrepov za financiranje obnove po avgustovski povodnji, ki je po zadnji vladni oceni povzročila finančne posledice v višini skoraj 10 milijard evrov. V to oceno so poleg neposredne škode vključeni tudi predvideni stroški ukrepov za sanacijo in normalizacijo življenja na prizadetih območjih.
Vlada želi sredstva za sanacijo nabrati prek evropskih sredstev, zmanjšanja druge proračunske porabe in tudi z novimi dajatvami, za katere pravi, da bodo le začasne.
Poleg solidarnostnega prispevka za posameznike in podjetja, ki ga bo mogoče zagotoviti tudi prek delovnih sobot, je vlada v okviru priprave posebnega omnibus zakona o obnovi in razvoju po poplavah že napovedala poseben začasni davek na bilančno vsoto bank, v zadnjih dneh pa je gospodarstvo vznejevoljilo razmišljanje o dvigu davka od dohodkov pravnih oseb za obdobje nekaj let.
Gospodarska združenja razburjajo tudi nekatere druge rešitve, kot je vnovična uvedba daljšega obdobja izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca. Tega bi z 20 dni spet vrnili na 30 dni.
V gospodarstvu pravijo, da spričo ohlajanja gospodarske dejavnosti doma in po Evropi novih bremen ne bodo prenesli, še posebej ker jim je država v preteklih mesecih za v prihodnje že naložila nekatere druge nove obremenitve, npr. prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Gospodarske organizacije moti tudi, da država sprejema ali napoveduje nove dajatve, še preden je v resnici jasno, koliko bo sanacija stala in kaj natančno naj bi vse država v sklopu tega večletnega načrta izvedla.
Današnjega srečanja, na katerem bodo bržkone prisotni tudi pristojni ministri, se bodo udeležila praktično vsa glavna gospodarska združenja. Izjema je Slovenski poslovni klub.
