Prvaki strank Gibanje Svoboda Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec so sicer že v torek podpisali koalicijsko pogodbo o sodelovanju strank v vladi v mandatu 2022-2026. Golob si lahko obeta podporo 52 poslancev poslanskih skupin Svobode, SD in Levice, saj je ena od poslank Gibanja Svoboda bolniško odsotna, predvidoma pa ga bosta podprla tudi oba poslanca narodnih skupnosti.
Predsednika vlade sicer DZ voli z večino glasov vseh poslancev, glasovanje je tajno.
Glede na napovedano podporo je tudi pričakovati, da bo novi predsednik vlade v DZ še danes vložil listo ministrskih kandidatov. Prve predstavitve kandidatov pred pristojnimi odbori DZ so predvidene že v petek.
Z izvolitvijo na mesto predsednika vlade bo Golobu zaradi nezdružljivosti funkcij prenehal mandat poslanca, prav tako ne bo več vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda. Na tem mestu ga bo nasledil zdajšnji namestnik Borut Sajovic.
Na dnevnem redu današnje izredne seje so tudi volitve podpredsednikov DZ. Levica je v DZ že poslala predlog, njihova kandidatka za podpredsednico DZ je Nataša Sukič. Tretjega podpredsednika DZ bi morala predlagati SDS, a je po torkovem kolegiju vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec dejala, da kandidata oz. kandidatke ne bodo predlagali.
Poslanke in poslanci pa bodo danes med drugim odločali še o kandidatki za generalno sekretarko Uršuli Zore Tavčar, predlogu odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ ter imenovanju njihovih predsednikov in podpredsednikov. Glede slednjega je sicer DZ danes na predlog SDS že glasoval o sklepu, ki ga je sprejel kolegij predsednice DZ o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih in določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov. V stranki namreč, kot je danes povedala Godčeva, niso zadovoljni z razrezom.
Zahtevala je tudi prekinitev seje DZ, čemur pa predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ni ugodila. DZ je sklepu kolegija pritrdil in nato sprejel tudi dnevni red seje.
Golob: Vlada najprej v urejanje zdravstvenega sistema in omejitev draginje
Kandidat za mandatarja Robert Golob je v predstavitvi programskih zasnov vlade, ki jo bo najverjetneje vodil, izpostavil teme, kot so socialna pravičnost, solidarnost ter na znanju temelječa družba. Najprej se bodo lotili urejanja javnega zdravstvenega sistema ter draginje, ki jo bodo omejili do jeseni, je napovedal.
“Pred mesecem dni so se volivci jasno odločili, da si želijo živeti v normalni državi, kjer ne bodo vse čas v stiski in negotovosti, kaj prinaša naslednji dan,” je dejal na današnji izredni seji DZ, na kateri bodo poslanci odločali o njegovi kandidaturi za predsednika vlade. Ljudje po njegovih besedah pričakujejo predvsem upanje na boljšo prihodnost, za kar si bo, kot je napovedal, tudi prizadeval.
Izpostavil je programske temelje, ki ponazarjajo program prihodnje vlade. Kot je dejal, želijo socialno pravično, solidarno državo, ki bo temeljila na znanju. Kot temelj socialne države je izpostavil dostopen javni zdravstveni sistem. Napovedal je “eksperiment”, po katerem se reform ne bodo lotili le na papirju, ampak bodo pripravili načrt stresnega testa za sistem javnega zdravstva, v katerem bodo ugotovili, kje so skrajne meje zdravstvenega sistema. “Gre za zgodovinski eksperiment z jasnim namenom, kako zastaviti sistem, da ga bomo leta 2024 res reformiran, da bo zdržal naslednjih 20 let,” je dejal.
Druga pomembna tema, ki jo bodo naslovili, pa je draginja, tako prehranska kot energetska. Napovedal je, da bodo do jeseni našli vzroke za draginjo in jo omejili. Če bo treba tudi z regulacijo cen, a začeli bodo s prostovoljnimi dogovori z dobavitelji in trgovci, da bo “vsak prevzel del bremena”.
