Search
Close this search box.

Glavne razlike med splošno in specialistično fizioterapijo!

Ko gre za izboljšanje funkcionalnosti telesa in lajšanje bolečin, je fizioterapija pogosto ključni del rehabilitacije in preventive. Vendar pa se lahko izbira med splošno in specialistično fizioterapijo zdi zapletena. Kaj pravzaprav ločuje te dve vrsti fizioterapije in kako izbrati pravo za svoje potrebe?

Večina nas se vsaj enkrat v življenju sooči s težavami v sklepih. Pravzaprav statistične napovedi kažejo, da se bomo prav vsi, rojeni po letu 1965, minimalno enkrat tekom svojega življenja srečali s hudimi bolečinami v hrbtenici. Že danes pa kar 50 % prebivalstva pesti ena od oblik artritisa, medtem ko jih 70 % poroča o intenzivnih kroničnih bolečinah v sklepih.

Iz tega sledi, da je nadvse pomembno dobro poznavanje fizioterapije, kajti ta se deli na dve veji – obstajata splošna fizioterapija in specialistična fizioterapija. To nam omogoča zase izbrati najustreznejšo rehabilitacijsko obravnavo in na ta način prevzeti odgovornost za svoje zdravje, ne pa se zanašati izključno na napotke, pridobljene v javnem zdravstvu.

Ko gre za mišično-skeletne poškodbe in obolenja je za javno zdravstvo namreč značilno, da nas opremi s precej dobrimi ter natančnimi diagnostičnimi izvidi, a nam poda dokaj pomanjkljive napotke glede zdravljenja, pri čemer je tudi sama fizioterapija, ki smo je v večini primerov zaradi dolgih čakalnih dob deležni z zamikom, pomanjkljiva. Posledica tega so izključno kratkotrajna odprava akutne bolečine, ne pa odprava vzroka zanjo, skorajšnja ponovitev iste patologije in povečano tveganje za operativno zdravljenje.

Nasprotno sodobna fizioterapija napreduje in omogoča specializirano obravnavo prav vsakega pacienta ter se pri tem opira na tehnološke in znanstveno dokazane tehnike, kar vodi v izjemno uspešnost ter učinkovitost fizioterapije, Ljubljana pa v tem pogledu premore najsodobnejšo rehabilitacijsko ustanovo te vrste, kliniko Medicofit.

O kliniki Medicofit in tamkajšnji fizioterapiji

Fiziatri, fizioterapevti, kineziologi in drugi strokovnjaki klinike Medicofit so posvečeni zdravljenju poškodb ter obolenj gibalnega sistema in protokole zdravljenja individualno prilagajajo vsakemu pacientu glede na točno določeno patologijo.

Osnovo vsakega rehabilitacijskega procesa predstavlja temeljit diagnostični pregled, na katerem se izvedejo potrebni pregledi, testiranja, meritve in ocene ter pripravi celovit program zdravljenja. Temu sledijo akutna fizioterapija s protivnetnimi in protibolečinskimi terapijami, kinezioterapija z vajami za sklepno stabilizacijo, mišično simetrijo in moč v končnih obsegih giba ter preventivna fizioterapija, namenjena dolgoročnemu vzdrževanju funkcionalnosti sklepov.

Vse našteto omogoča celostno obravnavo, da pa bi resnično razumeli, zakaj fizioterapija v kliniki Medicofit vodi do tako izjemnih rezultatov, je treba dobro poznati tako splošno fizioterapijo kot specialistično fizioterapijo. Obe sta podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.

Splošna fizioterapija

Terapevt splošne fizioterapije v procesu formalnega in neformalnega izobraževanja ter praktičnega dela pridobi obilo znanja o uporabnosti fizioterapevtskih tehnik, a se te ne dotikajo poglobljenega znanja o specializaciji celotnega postopka, prilagojenega posamezni patologiji. To pomeni, da ta pozna najrazličnejše tehnike, vendar le kot orodja terapije, kar mu omogoča opravljanje dokaj rutinskih fizioterapevtskih postopkov, katerih cilj je čim hitrejša odprava bolečine oziroma zagotovitev izboljšanja stanja.

Tovrstna fizioterapija tako ni prilagojena patologiji, zato so učinki v večini primerov kratkotrajne narave, kar na dolgi rok vodi v ponovitev iste bolečine, nemalokrat pa čez čas celo zahteva operativni poseg.

Ob naštetem med slabosti splošne fizioterapije sodi še eksperimentalni pristop k zdravljenju, in sicer izključno z orodji, ki so v danem trenutku na voljo, zaradi česar splošna fizioterapija olajša prisotno simptomatiko, ne odpravlja pa vzroka ter občasno pripelje celo do poslabšanja stanja.

Specialistična fizioterapija

Poleg znanja o uporabnosti fizioterapevtskih tehnik terapevt specialistične fizioterapije premore znanje s področja patofiziologije in procesov zdravljenja, prilagojenih specifični patologiji, ki je vzrok za pojav bolečine. Ker dandanes za prav vsakega od skupno sedmih sklepnih predelov stroka pozna že med trideset in petdeset vzrokov, specialistična fizioterapija omogoča nadvse strokovno obravnavo, njeno izhodišče pa predstavljajo temeljit diagnostični pregled in ocene, testiranja ter meritve stanja, prav tako strogo, vnaprej pripravljen režim zdravljenja, ki vključuje instrumentalno tehnologijo.

Tovrstna fizioterapija stremi k odpravi vzroka in skuša povrniti polno gibalno funkcijo z visoko stopnjo preventivne odpornosti, a je njena osnovna prednost med drugim ta, da gre za znanstveno podprto področje, ki je dobro raziskano ter preverjeno, zato ne le odpravlja bolečine, temveč pospeši celjenje in deluje protibolečinsko.

Razlike med splošno in specialistično fizioterapijo

Osnovna razlika med obema vrstama fizioterapije je v kinezioterapiji, ki je v okviru splošne fizioterapije zelo slabo zastopana. Terapevt na njej poda splošne vaje, z drugimi besedami iste vaje vsem, in sicer v bolj ali manj enakem režimu v pogledu obremenitev, ponovitev ter variacij, brez upoštevanja anatomskih posebnosti.

V večini primerov pacienta tudi usmeri k njihovemu samostojnemu izvajanju. Na drugi strani terapevt specialistične fizioterapije pacienta vodi od akutne bolečine do vnovičnega polnega obsega gibljivosti in napredovanje rehabilitacijskega programa sproti prilagaja njegovim zmožnostim, saj zdravljenje ves čas nadzoruje.

Podrobnejšo primerjavo splošne in specialistične fizioterapije si je možno ogledati v spodnji tabeli.

 splošna fizioterapijaspecialistična fizioterapija
način izvajanja fizioterapijeosredotočanje na uporabo tehnik z namenom zmanjšanja bolečineosredotočanje na specifično patologijo (vzrok) z namenom specializacije rehabilitacijskega postopka
lokacija fizioterapijeposamezen anatomski predelspecifična patologija
cilj fizioterapijev najkrajšem možnem času zmanjšati bolečino in prisotno simptomatikopovrniti polno gibalno funkcijo poškodovanega segmenta, povečati obremenilno kapaciteto prizadetega sklepa in zagotoviti preventivno odpornost za izogib vnovičnim poškodbam istega sklepa
obseg fizioterapijeod 3 do 10 terapij enkrat dnevno ali vsake dva dni (telo se nima možnosti ustrezno odzvati in prilagoditi na uporabljene terapevtske tehnike)od 20 do 30 terapij v razponu med 10 in 15 tedni (intenzivnost rehabilitacije se sproti prilagaja napredovanju pacienta)
postopek fizioterapijestandardizirana, šablonska fizioterapija z rutinskimi orodjirazširjen nabor naprednih fizioterapevtskih tehnologij (manualne tehnike, instrumentalna terapija)
uspešnost fizioterapijenizkavisoka
pot do fizioterapijena napotnico (javno zdravstvo, posamezni zasebniki)samoplačniško (klinika Medicofit, najsodobnejša fizioterapevtska ustanova v Sloveniji)

Poznavanje obeh vrst fizioterapije, splošne in specialistične, ponuja zaključek, da je specialistična fizioterapija daleč učinkovitejša, saj odpravlja tako bolečino kot vzrok za razvoj te, predvsem pa s celovito obravnavo zmanjšuje tveganje za ponovitev poškodbe, nastop kronične bolečine in operativni poseg.

V primeru kakršnihkoli bolečin ortopedskega izvora je zato bolj smiselno izbrati poglobljeno fizioterapijo v obliki specialistične fizioterapije, kakršno ponuja klinika Medicofit, najzanesljivejša institucija za specialistično fizioterapijo (Ljubljana, Koprska ulica 106 h).

Naroči se
Obvestilo o
guest

0 Komentarji
staro
novo najbolj glasovano
Inline Feedbacks
View all comments

Dogodki

Ko gre za izboljšanje funkcionalnosti telesa in lajšanje bolečin, je fizioterapija pogosto ključni del rehabilitacije in preventive. Vendar pa se lahko izbira med splošno in specialistično fizioterapijo zdi zapletena. Kaj pravzaprav ločuje te dve vrsti fizioterapije in kako izbrati pravo za svoje potrebe?