Kot je v izjavi za medije ob robu seje DZ dejal minister za zdravje, ga je na nek način presenetila nedeljska odločitev vlade za sproščanje nekaterih protikoronskih ukrepov. “Sledil sem stališču strokovne skupine, ki se je spremenilo praktično v enem dnevu. Do zdaj sem podpiral njihova stališča in tudi tokrat sicer sem, ob tem da imam sam številne pomisleke na sproščanje, ki se zaključi 23. decembra,” je dejal.
Vlada je namreč v nedeljo sklenila, da bo od torka do 23. decembra v omejenem obsegu sproščen javni potniški promet, odpirajo se frizerski saloni, cvetličarne, avtopralnice in čistilnice. V regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko in z naloženo aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom pa bo mogoče prehajati tudi meje občine.
Gantar upa, da bodo ljudje v tem obdobju spoštovali vse ukrepe, saj nekih posebnih dodatnih rezerv v zdravstvenem sistemu ni. “Še vedno se da nekaj narediti, najti kakšno posteljo, je pa res, da zdravstvo v tem trenutku ne more sprejemati večjega števila dodatnih bolnikov,” je opozoril. Opomnil je, da so ozko grlo predvsem intenzivne postelje in pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra.
Spomnil je na stališče Evropske komisije in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da bi morali veljati strogi ukrepi, glede na to, da se januarja, lahko tudi februarja, pričakuje močan val.
O ukrepih in s kakšnimi navodili bodo nagovorili državljane, bo vlada razpravljala in odločala na seji v četrtek.
Kot je poudaril, je bil že zdaj za strožje omejitve oz. za zaprtje nenujnih gospodarskih dejavnosti. Priznava, da so težave zaradi dolgotrajnega zapiranja veliko dejavnosti, a je hkrati “absolutno za to, da se omejitve uvedejo, glede na to da je zdravstveni sistem na mejah svojih zmogljivosti”.
Zato je bil močno presenečen, da si je svetovalna skupina očitno premislila. Vodja skupine Bojana Beović je namreč še v minulem tednu opozarjala, da se epidemiološke razmere v državi niso toliko spremenile, da bi glede na postavljena merila za sproščanje ukrepov to tudi dovoljevale. Naklonjena je bila tudi Gantarjevi pobudi glede zapiranja vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti.
“Podobne težave smo imeli pri hitrih testih, kjer se je mnenje, tudi na strani stroke, prehitro spreminjalo. Na mestu je, da se ekipa prevetri in postavi v ospredje del, ki je trenutno pomembnejši, se pravi sama epidemija,” je bil kritičen.
Po ministrovih besedah je zato na mestu razmislek, kako naprej s sodelovanjem s strokovno skupino. Spomnil je, da je preoblikovanje skupine napovedal že minulih dneh, ko je iz nje izstopil vodilni epidemiolog Nacionalnega inštituta za javno zdravja (NIJZ) Mario Fafangel. Na vprašanje, kdaj naj bi se preoblikovanje zgodilo, je Gantar dejal, da se s strokovnjaki pogovarja v teh dneh. Kot pravi, ni enostavno dobiti ljudi, ki so se pripravljeni izpostaviti v te, položaju.
Na vprašanje, ali razmišlja o odstopu, pa je odvrnil: “Dokler me vidite tukaj, sem tu. Ko bom o tem razmišljal, vam bom to pravočasno povedal.”
Po neuradnih informacijah spletnega portala 24ur.com naj bi pristojni pripravili predlog, ki predvideva popolno zaprtje države po 24. decembru, in sicer do 4. januarja 2021. To pomeni, da bi delovale samo zdravstvene ustanove, lekarne ter trgovine z živili, izdali pa bi tudi priporočilo ali odredbo, da zaposleni v tem času odidejo na kolektivni dopust.
