Včeraj so se v Črni na Koroškem poslovili od župnika mag. Toneta Vriska, ki je v 71. letu starosti umrl v slovenjgraški bolnišnici. V Črni, od koder so ga prepeljali v Vojnik, kjer bo danes ob 14. uri tudi pogreb, so ga še zadnjič iz njegove župnije pospremili številni farani.
https://www.koroskenovice.si/crna-kronika/crnjanski-zupnik-izgubil-bitko-z-boleznijo/
Črnjanska županja mag. Romana Lesjak, je ob novici, da je mag. Tone Vrisk izgubil bitko z boleznijo, zapisala: “Umrl je župnik, ki je v Črni na Koroškem pustil neizbrisen pečat, ne le kot dušni pastir, temveč tudi kot velik človek. Ene izmed njegovih zadnjih besed, namenjenih meni, so bile, da naj delam dobro za ljudi. To je bilo tudi zanj najpomembnejše vodilo pri njegovem službovanju, pa najsi je šlo za vesele ali žalostne dogodke. Verjamem, da bomo njegove s toplino prepojene besede vsi, ki nam je bil blizu, zelo pogrešali. In Črna brez njega ne bo več ista. Spoštovani gospod Tone, v imenu Črnjanov hvala za vse, kar ste storili za Črno in za nas krajane.”
“Slovo črnjanskega župnika, g. Toneta Vriska, pomeni za CUDV Črna na Koroškem izjemno izgubo. Uporabniki in zaposleni ga bomo pogrešali na vseh naših poteh. Izgubili smo velikega učitelja in vzgojitelja, ki je vsem nam skozi desetletja našega sodelovanja nudil varno zavetje in kazal pravo smer, kako biti človek z veliko začetnico, kako delati dobro in kako drug drugemu prisluhniti v veselju in žalosti. Spoštovani g. župnik … Pogrešali vas bomo, a vaše besede in nauki bodo za vedno ostali v naših srcih,” je zapisala direktorica CUDV Črna na Koroškem, Dalja Pečovnik.
Ob tej priložnosti pa je župnija Črna izdala posebno zloženko, za katero je besedilo prispeval Franc Brglez, dekan in župnik na Prevaljah, v kateri lahko preberete tudi sporočilo odhajajočega župnika mag. Toneta Vriska. Vabljeni k branju.
Spoštovani!
Pišem vam v imenu vašega župnika Toneta. Tokrat ni več mogel sam prijeti za pisalo, da bi vam voščil blagoslova polno novo leto, kot je to storil še pred božičem, ko vam je z bolniške postelje voščil blagoslovljen božič. Na novega leta dan, kmalu po enajsti uri, je svojo desnico podal roki nebeškega Očeta, da ga iz bridkosti zemeljskega življenja dvigne v radost nebeškega.
Tako je sklenil svoje več kot 45 letno duhovniško darovanje svojega življenja. Ob svoji novi maši si je za vodilo svojega služenja božjemu ljudstvu izbral Gregorčičev verz: »Daritev bodi ti življenje celo«. Oltarna daritev, ki jo je med vami opravljal dobrih 40 let in vas z njo posvečeval, osebna daritev, ki ste ji bili priče in ona na slovenjegraški bolniški postelji, so končane.
Dragi župnik Tone!
Hvala za vse, k Nebu kličejo vse tri tvoje župnije s prošnjo, da jih priporočiš, naj dobri Bog, ki je tebe poklical k počitku, kmalu drugega pošlje na delo v tebi tako ljubljeno Črno, Javorje in Koprivno. POČIVAJ V BOŽJEM MIRU!
V črnino odeto Črno, Javorje in Koprivno, ki ostajajo brez njim predanega župnika Toneta, nekaj sončnih žarkov iz njihove skupne preteklosti.
Dom je ostal dom. To srečo je užival! Tako rekoč vsako nedeljo, po opravljenih treh ali štirih sv. mašah, ga ni premagala utrujenost, ampak ljubezen do bratove družine. V vrisku je Vriskov Tone odhitel k bratu Petru, s katerim je bil resnično brat v najžlahtnejšem pomenu besede. Taka srečanja so vedno kakor žuboreči potok izvir novih moči.
Tonetov drugi dom v Vojniku sta bila veličastna vojniška cerkev in župnišče. Brez dvoma, da je Tonetov blagi značaj že kot ministrantu sooblikoval duhovniška legenda, dobrotljivi takratni župnik, Lupše, kateremu je Tonči s takim veseljem ministriral. Ta župnik je dobil vrednega naslednika g. Pergerja, v katerem je imel g. Tone dobrega prijatelja in sogovornika. Misel na vojniško župnišče ga je poživljala in usmerjala.
Zgodil se je 15. julij 1978, ko je Tone kot mlad kaplan zaživel s Črno, Javorjem in Koprivno. Ljudem tega področja je ostal zvest do zadnjega diha. Še tri dni pred svojo smrtjo je ob obisku v bolnišnici mariborskemu nadškofu metropolitu g. Alojziju Cviklu priporočil, naj ne ukinja župnij. Mislil je na Javorje in Koprivno. Vse tri župnije so zanj bile kakor tri ljubljene hčerke. Nobene ni imel manj rad, ker je imel vse tri najrajši. Res je, vse tri so pile njegove očetovske moči. Pa ne misliti najprej na obnovljeno lepoto cerkva, za katero je poskrbel, ampak bolj na farane, ki jih je globoko spoštoval.
Te dni mi je prišlo v roke 30 – letno poročilo v vseh treh župnijah, izraženo v številkah. Leta 2007 ste ga dobili že vi. Človeka prevzame in nagovori vaša pastoralna vzajemnost in gorečnost. Citiram samo kratek izsek tega poročila: »1100 pogrebov v Črni, 47 v Javorju, 62 v Koprivni; 1200 krstov; 300 porok; tisoči ur verouka, približno toliko otrok kot pri krstu vsako leto pri prvem sv. obhajilu in birmi…; tisoči poti in prevoženih kilometrov in srečanj v vseh razmerah od Črne do sv. Jakoba (14 km), sv. Ane (15 km), sv. Magdalene (12 km), sv. Jošta (8 km) in sv. Helene (7 km)«. To je le nekaj blagoslovov, ki ostanejo z vami. Naj vam bodo v navdih in veselje!
In še dve hribovski sestri – župniji Javorje in Koprivna. Obe kličeta po meri ljubezni, kakršno jima je toliko let izkazoval pokojni župnik Tone.
Ob vsem opravljenem pastoralnem in gospodarskem delu se je mogoče vprašati, kako je bilo vse to mogoče. Dober odgovor najdemo pri apostolu Pavlu: »Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč« /Flp 4, 13/.
Zadnja stran tega Sporočila odhajajočega župnika Toneta se nas vseh prisrčno dotakne. Snov zanjo sem našel v albumčku, ki so mu ga izročili »Uporabniki in mentorji VDC Ravne na Koroškem«. Skeniral sem samo dve strani tega njihovega izraza globoke hvaležnosti in srčnih voščil bolnemu župniku Tonetu. Čudovito ju je gledati, brati, premisliti: »G. Toni! V teh dneh nas spremlja misel na vas, na vašo prijaznost in požrtvovalnost, na vse dobro storjeno za nas. Hvala ker ste. V molitvi in mislih prosimo za vaše najvišje dobro. Naj vas spremlja moč in vera«.
Tem prisrčnim izrazom hvaležnosti omenjenega Zavoda, namenjenih tebi – župnik Tone, se moremo vsi pridružiti. Hvala ti za vse, zbogom in nasvidenje!
Tekst: Franc Brglez, dekan
