Filatelistični poklon Prežihu ob 130-letnici njegovega rojstva

Občina Ravne na Koroškem je podprla poklon filatelistov Prežihu.

Koroško filatelistično društvo (KFD) je v Prežihovem letu, ob 130-letnici rojstva Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem, pripravilo priložnostni poštni žig (2394 Kotlje, 10. 8. 2023) in priložnostno pisemsko ovojnico (KFD 270/2020). Sklop je oblikoval arhitekt Borut Bončina in ga oblično navezal na celostno grafično podobo, ki jo je za občino Ravne na Koroškem izvedel Rok Medvešek in ki spremlja vse dogodke v letošnjem Prežihovem letu.

Filatelistični sklop zaokrožata priložnostni filatelistični razstavi Jožeta Kebra (KFD) na pošti 2390 Ravne na Koroškem in Marjana Merkača (KFD) v prostorih avle Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne.

Življenje Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, slovenskega pisatelja in političnega aktivista, rojenega 10. avgusta 1893 v Podgori pri Kotljah, je opredelila dvojnost (po)javnosti v pisateljevanju in politični ilegali, udejstvovanju na obeh področjih, tako v domovini kot emigraciji, oz. politični aktivizem napram ustvarjalni politiki.

Istočasno so ga zaznamovale tudi materine pripovedi in očetova prepoved vpisati se na gimnazijo oziroma izobraževanja. Svojo pot samoizobraževanja je začel kot delavec, nadaljeval kot uradnik in se v različnih oblikah izpopolnjeval v političnem soudeleževanju tako v domovini kot v emigraciji (Dunaj, Pariz, Moskva). Kot član prepovedane Komunistične partije Jugoslavije je deloval v ilegali, hkrati pa tudi zelo hitro napredoval po partijski hiearhiji, kar ga že pred 2. svetovno vojno privede do sive eminence KPJ, Josipa Broza Tita. Leta 1939 se je umaknil iz aktivne politike in se vse do aprila 1941 in ustanovitve OF, ukvarjal le z literaturo/pisateljevanjem. V Ljubljani je do leta 1943 živel v ilegali, nato so ga aretirali Italijani, kasneje ga Nemci zaprejo v koncentracijski taborišči Sachsenhausen in Mauthausen, iz katerih se I. 1945 vrne v Kotlje bolan in po zgolj petih letih, 18. februarja 1950 je v Mariboru preminil.

Literarna zgodovina ga zaradi prevladujočih tem kmečkega človeka, proletariata, opisa usode malih ljudi uvršča v obdobje socialnega realizma na Slovenskem (1930–1941). Pisal je tako za odrasle kot tudi za mladino. Njegova dela so zajeta v učno snov srednjih šol, kjer obravnavajo novelo Samorastniki in Boj na požiralniku, v osnovni šoli pa so v učno snov zajeti: Ajdovo strnišče, Potolčeni kramoh, Prvo pismo, Solzice in odlomek iz romana Doberdob. Med drugo svetovno vojno je pisal za ljubljanski ilegalni Radio Kričač in kasneje sodeloval pri uredništvu slovenskega zbornika. Mladinska zbirka črtic »Solzice«, pravzaprav transgeneracijski zapis časa pred prvo svetovno vojno, ki jo je spisal tik pred koncem življenja, je kot zbirka, črtica in rastlina ponotranjila, pravzaprav generirala solzice v del slovenske kulture, sestavino etimologije in »zidak« etnologije. Zanjo je leta 1949 kot prvopodeljenec prejel Levstikovo nagrado, leta 1950 pa se zvezno in Prešernovo nagrado.

Umrl je 18. februarja 1950 v Mariboru, pokopan je v Kotljah.

Pripravil Borut Bončina, KFD

Fotogalerija