Fajonova je tako, kljub temu, da je bilo na to mesto evidentiranih šest kandidatov in je o kandidaturi resno razmišljal tudi vodja poslancev Jani Prednik, edina kandidatka za predsednico.
V izjavi po sestanku predsedstva je dejala, da to razume kot znak zaupanja. S Prednikom sta se po njenih besedah pogovorila tudi o njegovi odločitvi, da ne vloži svoje kandidature. Ob tem zatrjuje, da ga v prihodnosti vidi kot enega od možnih naslednikov na čelu stranke.
Kot je še poudarila, je tako pred stranko kot pred Slovenijo zahtevno politično, gospodarsko in socialno obdobje. Obljubila je, da se bo kot predsednica SD zavzemala za dosledno uresničevanje obljub, več pozornosti namenila izobraževanju članstva in vztrajala pri modelu neposredne demokracije pri procesih odločanja v stranki. Prav na ta račun naj bi namreč letelo največ kritik iz vrst članstva.
Glavni tajnik SD Dejan Levanič pa je v izjavi ob robu predsedstva proces evidentiranja kandidatov označil za pomemben proces vsake stranke, tudi zato da se odpre razprava o njeni prihodnosti. “Pomembno je, da se stranka poenoti, stopi skupaj in s svojim delom v vladi pokaže, da je sposobna izpeljati tisto, kar je zapisala v koalicijsko pogodbo,” je še ocenil.
Za mesto podpredsednice stranke se bodo na kongresu potegovale poslanka in podpredsednica DZ Meira Hot, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, generalna sekretarka ženskega foruma Mija Javornik in Zdravka Vasiljević Rudonić.
Za podpredsednika stranke bodo kandidirali župan Ajdovščine Tadej Beočanin, evropska poslanca Milan Brglez in Matjaž Nemec, poslanec Damijan Zrim in nekdanji poslanec Franc Trček.
Do spremembe pa bo, kot je zdaj jasno, prišlo na mestu glavnega tajnika stranke. Levanič namreč za to funkcijo ne bo ponovno kandidiral. Kot je dejal, gre za osebno odločitev, a da je v dveh mandatih na tej funkciji dal vse od sebe, umik pa vidi tudi kot možnost za razpravo prihodnosti stranke in njeni organiziranosti po celotni Sloveniji.
Več kot 400 delegatov bo na oktobrskem kongresu stranke volilo še člane predsedstva SD ter predsednico oz. predsednika in člane nadzornega odbora stranke. Na dnevnem redu bo tudi predlog nekaterih statutarnih sprememb. Med drugim bi določili, da bi bil volilni kongres stranke vsaka štiri leta oziroma najpozneje leto dni po državnozborskih volitvah, in ne že po pol leta, kot velja zdaj. Spremembe statuta se nanašajo med drugim tudi na natančen zapis imena in znaka stranke, so naknadno sporočili za STA.
Osnutek kandidatne liste bodo poslali še v razpravo med člane stranke, predsedstvo pa bo nato končno kandidatno listo potrjevalo v drugi polovici septembra. Kandidati lahko kandidaturo za posamezne funkcije vložijo še na samem kongresu stranke, če jih pri tem podpre tretjina delegatov.
Socialni demokrati se bodo sicer v soboto sestali še na klavzuri, kjer bo po besedah Fajonove morda prišlo do še kakšnega premisleka o predsedniških volitvah, a za zdaj ostajajo pri odločitvi, da se nanje ne bodo podali z lastnim kandidatom.
