Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Fafangel je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 poudaril, da je uporaba hitrih testov med epidemijo, tudi pri asimptomatskih osebah smiselna, priporoča jo tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), saj laboratoriji ne morejo opraviti toliko PCR testov, kot bi bilo potrebno.
Uporaba teh testov je smiselna, če so testi kakovostni, pri čemer je NIJZ določil, kako specifični in kako občutljivi morajo biti testi.
Če je pojavnost okužbe v populaciji zelo visoka – 10.000 okuženih na 100.000 prebivalcev –, epidemiologi pa uporabljajo dobre teste, z 80-odstotno občutljivostjo in 98-odstotno specifičnostjo, bo pozitivna napovedna vrednost znašala več kot 80 odstotkov. To pomeni, da bodo testi pokazali 8000 res okuženih in 1800 lažno pozitivnih, kar je sprejemljivo z vidika ustavljanja epidemije. Z vidika javnega zdravja so namreč bolj problematični lažno negativni kot lažno pozitivni testi.
Pri populaciji z enoodstotno prevalenco okužbe pa je verjetnost, da je pozitivni test na koronavirus tudi v resnici pozitiven, torej da ne gre za lažno pozitiven test, manj kot 30-odstotna. A to po besedah Fafangla ni posledica slabega ali nekakovostnega testa, ampak statističnih zakonitosti. So pa na NIJZ zaznali, da je na določenih območjih toliko lažno pozitivnih testov, da to odstopa od statistike. O tem so tudi seznanili vladno svetovalno skupino.
Ker epidemiološki podatki usmerjajo vladne ukrepe in ker ne želijo, da bi poročila s terena zamajala zaupanje v hitro testiranje – to je namreč eden redkih ukrepov, ki nas ne omejuje in omogoča obvladovanje epidemije – so predlagali, naj se nemudoma začne potrjevanje s PCR testi, ki so bolj zanesljivi, tistih pozitivnih hitrih testov, ki so bili opravljeni pri osebah brez simptomov.
Poleg tega so zaprosili izvajalce testiranj, naj NIJZ prijavijo primere, pri katerih je bila diagnoza ovržena, torej so s PCR testi dokazali, da oseba ni bila okužena, čeprav je bil hitri test pozitiven. Na NIJZ namreč podatkov o negativnih testih ne dobijo, saj za to nimajo pravne podlage.
Sicer pa na NIJZ iz baze in analitike ročno izločajo vse primere, za katere jih izvajalci obvestijo, da gre za spremembo oz. razveljavitev testa, je povedal Fafangel.
Tako trenutno čistijo ovržene pozitivne, kar so sporočili iz inštituta za mikrobiologijo in Nacionalnega inštituta za zdravje, okolje in hrano, gre za nekaj več kot 30 primerov. Ročno bodo čistili lažno pozitivne, dokler ne dobijo zelene luči ministrstva, da preidejo na potrjevanje s PCR testi pri asimptomatičnih osebah. “Ne želimo, da testiranje dobi sloves kot nepomemben ukrep, ker je v resnici eden najpomembnejših ukrepov, ki jih imamo,” je poudaril.
Fafangel pravi, da nima podatkov o kakovosti testov, ki so trenutno v uporabi za množično testiranje prebivalstva. “Če pa je s kakovostjo testa kaj narobe, je moje mnenje, da se ga ne sme več uporabljati,” je dejal.
Če bi prišlo do pomanjkanja testov zaradi umika trenutnih testov, pa je rešitev nabava novih, kakovostnih testov, ki ustrezajo vsem standardom, je dejal. “Veste pa, da epidemiologi nikoli nismo bili za masovno testiranje ob odpiranju šol. Naš predlog je, da je za šolnike testiranje vedno dostopno, kadarkoli se odločijo,” je povedal. Če pa bi ostali na masovnem testiranju s potrditvijo s PCR testom, pa je boljši predlog, da se testiranje izvede v petek, potrditve pa v soboto, predlaga.
Opozoril je tudi, da ponekod v regijah močno zaniha epidemiološka krivulja, čeprav ni večjih odstopanj v podatkih, kar je treba razumeti z vidika majhnosti Slovenije. Zato epidemiologi priporočajo ukrepe, ki zaobidejo klasični semafor, kot ga je postavila vlada za sproščanje omejitvenih ukrepov. Tako predlagajo, da so šole v vseh regijah odprte za učence do 5. razreda ter da se ukine omejitev gibanja na regije in občine.
V goriški občini so opozorili, da je bilo v Goriški statistični regiji januarja opravljenih občutno več testov kot drugod po državi, posledično je bilo tudi več odkritih okužb, čeprav je bil delež pozitivnih testov nižji od slovenskega povprečja. Po njihovem mnenju se jim je zgodila krivica, če so zaradi povečanega obsega testiranja posledično zapadli v črno statistično regijo.
Fafangel je dejal, da je pohvalno, da so opravili več testov in izločili kužne, saj če tega ne bi storili, bi imeli čez dva tedna visoko krivuljo smrti.
