S predlaganimi spremembami zakona bi pospešili dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki akontacije, ki bo možna še pred dokončno oceno škode.
Občine bi lahko tako za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bi sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bi po predlogu veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
Predlog uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.
Vlada je predlog novele zakona sprejela v soboto, v torek pa je predlagala še nekaj dopolnil. Med drugim naj bi država prostovoljcem, ki pomagajo pri sanaciji, financirala sedemdnevni izredni dopust, prizadetim podjetjem pa ukrep višje sile in čakanja na delo. Ponedeljek, 14. avgusta, bo dan solidarnosti in dela prost dan.
Da bi odprli pot hitrejši uveljavitvi novele zakona, je kmalu po njenem sprejemu pričakovati sejo državnega sveta, na kateri se bodo navzoči po pričakovanjih odrekli odložilnemu vetu, nato pa se bo vnovič sestal DZ in sprejel še odlok, da na novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.
