Predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj sta rebalans poslancem predstavila v torek. Oba sta soglašala, da je načrtovani primanjkljaj, ki v deležu bruto domačega proizvoda znaša 9,3 odstotka, visok. A gre za posledico nepričakovanih izdatkov za blaženje posledic epidemije in Šircelj je dejal, da si ga bo vlada prizadevala v naslednjem obdobju zmanjševati, dokler ne bomo lahko spet govorili o presežku.
Po novem so odhodki načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov, prihodki pa se bodo zaradi upada potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij zmanjšali za skoraj 1,6 milijarde evrov na 9,2 milijarde evrov. Namesto presežka, ki ga predvideva novembra lani sprejeti proračun za leto 2020, bo tako državna blagajna konec leta izkazovala večmilijarden primanjkljaj.
Ob upoštevanju visokih stroškov, ki jih ima država zaradi epidemije, se potrebni obseg zadolževanja povečuje. Namesto za nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje v višini skoraj 7,3 milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom. Od tega se je država za nekaj manj kot 2,2 milijarde evrov že zadolžila.
Proračun za leto 2020 je DZ sprejel novembra lani in je bil pripravljen na popolnoma drugačnih izhodiščih, kot jih je letos spomladi začrtala epidemija. Janša je v torek povedal, da se je vlada takoj ob nastopu mandata odzvala s prerazporeditvami sredstev za nabavo zaščitne opreme in kritje najbolj nujnih stroškov za spopad z epidemijo, sledil je sprejem več paketov protikoronskih ukrepov, s katerimi se je pomagalo ljudem in podjetjem.
DZ je rebalans sprejel z glasovi koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SMC in DeSUS, prav tako so ga podprli poslanci SNS. Po besedah Jožefa Horvata (NSi) se je vlada v primerjavi z drugimi članicami EU odzvala na epidemijo odlično. “Vlada je poskrbela za ljudi, delovna mesta in gospodarstvo,” je dodal Marko Pogačnik (SDS).
V LMŠ, SAB, SD in Levici so glasovali proti. “Imamo rekordno porabo, rekorden primanjkljaj, rekordno zadolžitev,” je opomnila Maša Kociper (SAB), ki se ji vse to sicer ne bi zdelo slabo, če bi v nadaljevanju sledila gospodarska rast in okrevanje. “A skozi ta rebalans ne vidimo, kako boste to naredili,” je dejala.
Matjaž Han (SD) se ne more znebiti občutka, da se nekaterim področjem odvzema proračunska sredstva zaradi ideologije. Nesprejemljivo se mu denimo zdi, da se zmanjšujejo sredstva za kulturo in znanost.
Podobnega mnenja so v LMŠ. “Rebalansa, ki niža sredstva za znanost in raziskave, izobraževanje, štipendije, programe aktivne politike zaposlovanja in kulturo ter zmanjšuje sredstva institucijam, ki opravljajo pomembno nadzorstveno funkcijo, na drugi strani pa se po našem mnenju nepojasnjeno in prekomerno zadolžuje, ne moremo podpreti,” je dejal poslanec te stranke Igor Peček.
V opoziciji so rebalansu očitali tudi netransparentnost. Ukrepi za omejitev posledic epidemije naj bi stali 2,6 milijarde evrov, doslej pa je bila po pojasnilih vlade izplačana nekaj več kot polovica tega zneska. “Kako in za kakšne namene bo vlada do konca leta porabila približno 1,3 milijarde evrov proračunskih sredstev?” je spraševal Miha Kordiš (Levica).
Z rebalansom se sicer najbolj povečujejo dodeljena sredstva tistim ministrstvom, katerih stroški so se zaradi epidemije najbolj povečali, to pa so ministrstva za finance, za delo, za zdravje ter za gospodarski razvoj in tehnologijo.
DZ je rebalans sprejel dobre tri mesece pred koncem proračunskega leta, na finančnem ministrstvu pa medtem hitijo s pripravo predloga proračunov za leti 2021 in 2022. Tega mora vlada v DZ posredovati najpozneje do 1. oktobra, Janša pa je v torek dejal, da so naslednja leta precej negotova, saj ne vemo, koliko časa bo izziv novega koronavirusa trajal.
