Večina plavja, ki potuje po reki Dravi, se ustavi pred hidroelektrarno Zlatoličje, kjer jo nato odstranijo. Količine so še posebej velike v obdobjih t. i. visokih vod oziroma ob drugih vremenskih nevšečnostih.
Pridobljeno okoljevarstveno soglasje, ki izkazuje primernost lokacije, in okoljevarstveno dovoljenje, ki izkazuje primernost predelovalne tehnologije, bosta največjemu slovenskemu proizvajalcu električne energije iz obnovljivih virov v prihodnje omogočali, da bodo v Zlatoličju lesni del odstranjenega plavja predelali v biomaso, primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah.
Lesne sekance bodo nato uporabili v kurilni napravi Termoelektrarne Šoštanj (Teš), za katero ima ta družba pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za uporabo kombinacije premoga in biomase. S tem bodo, še dodajajo v DEM, ki je tako kot Teš del Holdinga Slovenske elektrarne, prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa in spodbujanju ter realizaciji trajnostnih energetskih praks.
Kot pojasnjujejo v DEM, so za postopek predelave pridobili tudi mednarodni certifikat, ki potrjuje skladnost z zahtevami direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Ta je ključen korak pri zagotavljanju skladnosti z emisijskimi standardi za biogoriva, ki jih predpisujejo regulativni organi, zlasti za operaterje proizvodnje električne energije in toplote iz biomase ali bioplina z močjo nad 20 megavatov, dodajajo v družbi.
“S pridobljenimi dovoljenji in certifikatom je naša družba ponovno dokazala svojo zavezanost k trajnostnemu razvoju ter odgovornemu in učinkovitemu ravnanju z viri. S temi koraki dodatno utrjujemo vodilno vlogo v elektroenergetski panogi, hkrati pa pomembno prispevamo h globalnim prizadevanjem za zmanjšanje ogljičnega odtisa in zelenega prehoda,” je dejal generalni direktor DEM Damjan Seme.
Po besedah generalnega direktorja Teša Branka Debeljaka v šoštanjski termoelektrarni biomaso že sedaj v manjšem deležu dodajajo lignitu Premogovnika Velenje. “Za uporabljeno lesne biomase nakup emisijskih kuponov ni potreben in je tako z okoljskega vidika kot z vidika alternativnih priložnosti v postopnem zelenem prehodu pomemben energent,” je dodal Debeljak, ki verjame, da je lesna biomasa za Slovenijo velika priložnost in premalo izkoriščen potencial.
Vir: STA
